Televizija

Da. Zakon o medijih v 132. členu  med drugim določa, da se z globo kaznuje za prekršek izdajatelj pravna oseba ali izdajatelj samostojni podjetnik posameznik, če izdaja televizijski program brez dovoljenja.

Pritožbo lahko naslovite na agencijo, ki bo proučila vaše pripombe in po potrebi uvedla inšpekcijski nadzor ter ustrezne nadaljnje ukrepe.

Zatemnitev tujega programa v programski shemi operaterja običajno zahteva oziroma ima pravico zahtevati zakupnik avtorskih pravice do prenosa posamezne programske vsebine (običajno gre za večje športne dogodke, občasno tudi filme oziroma serije) na določenem geografskem območju (npr. na območju Slovenije). Zakupniki avtorskih pravic za območje Slovenije so običajno slovenski izdajatelji TV programov, ki zakupljene vsebine prenašajo na svojih TV programih.

Izdajatelj televizijskega programa mora pravico do prenosa določenega športnega dogodka, ki lahko vključuje prenose dogodkov, kot tudi posnetke in studijske oddaje, kupiti na trgu, kjer za nakup tekmuje z drugimi interesenti. Cena pravice je odvisna predvsem od tega za kako velik športni dogodek gre in koliko ima posledično potencialnih gledalcev. Prodajalci pravice na trgu prodajajo pod zelo različnimi pogoji, od npr. celotnega paketa tekem do posamičnih tekem.

Od obsega nakupa pravice je tudi odvisno, kako bo zakupnik avtorskih pravic uveljavil svoje pravice na trgu, za katerega je pravice kupil. Pravice se praviloma prodajajo za posamezno geografsko področje (npr. država, regija), na katerem zakupnik avtorske pravice za prenos dogodka lahko uveljavlja. Če ima imetnik zakupljene pravice za prenos športnega dogodka na določenem geografskem območju (npr. na območju Republike Slovenije), to pomeni, da ima ekskluzivno pravico, da lahko samo on ta dogodek prenaša v svojem programu (ali programih), od operaterjev oziroma ponudnikov storitev TV programov pa zahteva zatemnjevanje vseh drugih (praviloma tujih) TV programov, ki prenašajo taisti dogodek v drugi državi oziroma imajo pravice za prenašanje taistega dogodka v drugi državi.

Kakšna je zahteva imetnika avtorske pravice za prenos športnega dogodka do operaterja ali ponudnika storitev televizije za zatemnjevanje, je torej v celoti odvisna od imetnika pravice – ali bo zahteval zatemnitev samo določenega tujega programa, ali bo zahteval zatemnitev samo ene določene tekme in podobno. Zahteva imetnika pravice je odvisna od pravice oziroma mora biti skladna s pravico, ki jo je zakupil.

Ob tem želi agencija še opozoriti, da v kolikor gledalec, ki živi blizu meje z drugo državo (npr. Hrvaško, Italijo, Madžarsko), spremlja tuj televizijski program, ki prenaša določen športni dogodek prek prizemne radiodifuzije (preko strešne antene), pa za ta dogodek izdajatelj programa nima avtorskih pravic za prenašanje dogodka v Sloveniji, za njegovo zatemnitev ni odgovoren noben slovenski operater, saj se signal razširja preko meje neposredno (po zraku) iz druge države.

Lahko, vendar mora biti takšno ravnanje ustrezno označeno. V kolikor gre za sponzorirane programske vsebine, sam izdelek vanje ne sme biti vključen, razen če je zanemarljive vrednosti, kot to določa zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

Na vlogo imetnika dovoljenja se lahko pravica iz dovoljenja prenese na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja. Programske zahteve iz dovoljenja morajo pri tem ostati nespremenjene.

Dovoljenje se lahko spremeni. Na vlogo imetnika dovoljenja se lahko spremenijo osnovne programske zahteve iz dovoljenja, pri čemer se ne smejo bistveno spremeniti namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje programa. Dodatnih programskih zahtev ni mogoče spreminjati.

Ponudnik avdiovizualne medijske storitve sodi pod jurisdikcijo Republike Slovenije, kadar ima v Sloveniji svoj sedež ali samo ponudnik ali pa samo uredništvo, drugi od obeh pa je v državi, članici Evropske unije, pod pogojem, da pretežni delež delovne sile, vključene v opravljanje dejavnosti razširjanja programskih vsebin, dela v Republiki Sloveniji. Vsak izdajatelj, ki želi ustvarjati televizijski program v Republiki Sloveniji, se mora vpisati v razvid medijev pri Ministrstvu kulturo. Medtem ko mora biti ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo vpisan v evidenco ponudnikov pri agenciji. V kolikor ponudnik ne sodi pod jurisdikcijo Republike Slovenije, ni zavezan k spoštovanju določil Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, posledično pa tudi agencija nima pristojnosti za inšpekcijski nadzor.

Najverjetneje je prišlo do spremembe frekvence oddajanja na vaši oddajniški lokaciji. V tem primeru boste morali ponovno nastaviti programe (avtomatsko iskanje). Možno pa je tudi, da gre le za začasno težavo na oddajniku in ponovne nastavitve niso potrebne. V tem primeru vam svetujemo, da se obrnete na vašega ponudnika.

Avdiovizualna medijska storitev na zahtevo je nelinearna avdiovizualna medijska storitev, ki zagotavlja avdiovizualne programske vsebine na podlagi kataloga, ki ga oblikuje ponudnik, za njihovo spremljanje na osebno zahtevo uporabnika v trenutku, ki ga ta sam izbere.

Primer AVMS na zahtevo je video na zahtevo (ang. Video on demand ali krajše VoD), ki nudi uporabniku ogled video vsebin iz arhiva, brez omejevanja časa dostopa do teh vsebin. Čas ogleda teh vsebin si uporabnik (v nasprotju z linearnimi programskimi vsebinami, kjer to ni mogoče) izbira sam.

Promocijsko umeščanje izdelkov (kratica PUI) je ena izmed oblik oglaševanja. Gre za prakso, ko izdajatelj televizijskega programa proti plačilu ali podobnemu nadomestilu vključi v svojo programsko vsebino izdelke, storitve ali blagovne znamke določenega podjetja. Za promocijsko umeščanje izdelkov gre tudi v primeru, ko so ta sicer priskrbljena brezplačno, vendar njihova skupna vrednost v razmerju do produkcijskih stroškov ni zanemarljiva. Ponudnik avdiovizualne medijske storitve mora pri tem upoštevati naslednje zahteve: ne sme posegati v programsko vsebino in vplivati na uredniško neodvisnost, neposredno spodbujati k nakupu ali najemu izdelkov ali storitvam pripisovati neutemljenega pomena. Promocijsko umeščanje izdelkov ni dovoljeno v programskih vsebinah, namenjenih otrokom.

Programske vsebine, ki vsebujejo promocijsko umeščene izdelke, morajo biti označene z vizualnim simbolom v skladu s Splošnim aktom o promocijskem umeščanju izdelkov in sponzoriranju, ki je trenutno še v pripravi.

Opozorilo pred predvajano programsko vsebino in vizualni simbol, objavljen med predvajanjem le-te, opozarja gledalca, da predvajane programske vsebine vključujejo prizore nasilja ali seksualnosti in niso primerne za otroke do predvidene starosti, kot to določa predvajani simbol. Ker je učinkovitost tovrstne zaščite primarno odvisna od staršev, agencija poziva starše, poleg njih pa tudi učitelje in ostale pristojne, da se seznanijo s kontekstom označevanja in v zvezi s tem odgovorno ravnajo.

Pravna ali fizična oseba, ki želi pridobiti dovoljenje, mora izpolnjevati naslednja pogoja: v sodnem oz. poslovnem registru mora registrirati televizijsko dejavnost in pridobiti mora odločbo pristojnega Ministrstvo kulturo o vpisu televizijskega programa v razvid medijev.

V kolikor ne želite biti več izdajatelj televizijskega programa, morate na Ministrstvo kulturo nasloviti zahtevek o izbrisu medija iz razvida medijev. Na podlagi odločbe ministrstva o izbrisu medija iz razvida medijev vam bo na podlagi Zakona o medijih prenehalo veljati tudi dovoljenje za izvajanje televizijske dejavnosti.

Agencija ni pristojna za regulacijo na tem področju. Programske vsebine oziroma paketi televizijskih programov so v izključni domeni ponudnika teh storitev. V primeru, da želite svoj paket spremeniti oziroma »nadgraditi«, se obrnite na vašega ponudnika televizije oziroma v primeru, če želite ponudnika zamenjati, na morebitne alternativne ponudnike, ki so dostopni na vaši lokaciji.

RTV prispevek je posebna oblika javne dajatve, predpisana z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija. Zavezanec za plačilo RTV prispevka je vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija. Programe SLO1, SLO2, SLO3 in druge programe v multipleksu A lahko sprejemate preko kabla oziroma interneta (DVB-C), lahko pa tudi preko strešne ali sobne antene (prizemno oddajanje ali DVB-T).

Zakon določa obveznosti izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo pri predvajanju vsebin, ki niso primerne za otroke in mladoletnike. Izdajatelji in ponudniki so dolžni upoštevati zakonsko zahtevo, da ni dovoljeno predvajati programskih vsebin, ki bi lahko resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov oziroma slednji lahko v katalogu vsebin ponujajo tudi tovrstne vsebine, vendar na način, da jih otroci in mladoletniki praviloma ne bodo mogli slišati ali videti (tehnična zaščita). Medtem ko morajo biti ostale potencialno škodljive programske vsebine ustrezno označene z akustičnim in vizualnim opozorilom ter vizualnim simbolom. Agencija po uradni dolžnosti sistematično izvaja inšpekcijski nadzor in v primeru kršitev ustrezno ukrepa. Prav tako ukrepa tudi na prijavo gledalca.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah natančno predvideva oglaševalske kvote, ki predpisujejo še dovoljen obseg oglasov. Ta znaša 12 minut na uro, v programih javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija pa 10 minut na uro oziroma med 18. in 23. uro 7 minut na uro.