Pošta

Izvajalec poštnih storitev je odgovoren za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi:

• izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,
• prekoračitve roka prenosa,
• neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve.

Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec poštnih storitev ni odgovoren za povzročeno škodo, če dokaže, da:

• je bil prenos poštne pošiljke izveden v skladu s splošnimi pogoji;
• se je to zgodilo zaradi višje sile;
• je škoda nastala zaradi krivde ali malomarnosti pošiljatelja ali zaradi vsebine poštne pošiljke;
• je škoda nastala, ker je bila poštna pošiljka v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZPSto-2 izročena pristojnim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil ali izvajalcem javnih služb;
• je uporabnik poštne storitve namenoma zavaroval vsebino poštne pošiljke za višjo vrednost, kot je njena dejanska vrednost;
• uporabnik poštnih storitev ni vložil reklamacije v določenem roku;
• je nastala zaradi zakonitega ravnanja pristojnih organov.

Ne glede na navedeno, je pošiljatelj upravičen do povrnitve plačanih pristojbin (razen zavarovalnine).

Uporabnik poštnih storitev ima v teh primerih pravico vložiti reklamacijo v treh mesecih po oddaji poštne pošiljke oziroma takoj ob dostavi ali najpozneje v 30 dneh od dostave, če pomanjkljivosti niso takoj vidne. Če uporabnik poštnih storitev ne vloži reklamacije v teh rokih, izgubi pravico do odškodnine. Izvajalec poštnih storitev mora na reklamacijo odgovoriti v 15 dneh za poštno pošiljko v notranjem poštnem prometu in v dveh mesecih za poštno pošiljko v mednarodnem poštnem prometu, sicer lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka tega roka vloži zahtevo za rešitev spora na agencijo.

Skladno z novo sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 313/2016 z dne 24. 5. 2017, se po stališču sodišča pristojnost agencije za reševanje poštnih sporov v zvezi s povračilom odškodnine za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa, v skladu s 50. členom ZPSto-2 nanaša na vse izvajalce poštnih storitev, ne glede na njihov status in ne glede na to, ali gre za storitve v naboru ali izven nabora univerzalne poštne storitve.

Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje z ZPSto-2 določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo vsem uporabnikom poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev.

Kot univerzalna storitev se izvajajo te poštne storitve:

• sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
• sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
• storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
• prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Univerzalna storitev se zagotavlja pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno ter se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša.

Vsak uporabnik poštnih storitev ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev v zvezi z dostopom do storitev ali izvajanjem storitev, ki ga lahko vloži pri tem izvajalcu poštnih storitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev. Če izvajalec poštnih storitev ne ugodi ugovoru ali o njem ne odloči v 15 dneh po njegovem prejemu, lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka tega roka vloži zahtevo za rešitev spora na agencijo.

V primeru reklamacije za povzročeno škodo med prenosom priporočene in vrednostne pošiljke ter paketa pa ima uporabnik pravico vložiti reklamacijo v treh mesecih po oddaji pošiljke oziroma v primeru dostave takoj ob dostavi ali, če pomanjkljivosti niso takoj vidne, najpozneje v 30 dneh od dostave.

V skladu z določili prvega odstavka 48. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14-ZIN-B) prepovedano pošiljati:

1. narkotike in psihotropne snovi, razen če je pošiljatelj ali naslovnik oseba, ki je po zakonu pooblaščena za promet z njimi ali za njihovo uporabo;
2. eksplozivne, vnetljive, radioaktivne ali druge nevarne snovi;
3. žive živali;
4. predmete, katerih uvoz in promet sta prepovedana v naslovnih državi;
5. predmete, ki so nevarni za zaposlene pri izvajalcu poštnih storitev;
6. druge predmete, katerih pošiljanje je prepovedano na podlagi zakona.

Poleg tega je določeno na videz neškodljivo blago in določene na videz neškodljive snovi prepovedano pošiljati v poštnih pošiljkah, ker lahko v določenih pogojih (zaradi sprememb temperature, pritiska ali stika z drugimi snovmi), postanejo nevarne, in sicer še posebej, če se prevažajo po zraku.

Na povezavi se nahaja podrobnejša opredelitev nevarnih predmetov, ki jih je v poštnih pošiljkah prepovedano pošiljati z letalskim transportom.

Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da so s 1. 1. 2013 stopila v veljavo posebna navodila za sprejem mednarodnih poštnih pošiljk, ki vsebujejo litijeve celice/baterije in se prenašajo z letalskim transportom. Posebna pravila so nastala v dogovoru med Svetovno poštno zvezo in Mednarodno organizacijo civilnega letalstva. Navodila ne veljajo za države, v katere se poštne pošiljke odpravljajo s cestnim transportom: Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija (samo paketi) in Slovaška. V poštnih pošiljkah je pod določenimi pogoji dovoljeno pošiljati le litijeve celice/baterije, ki so vstavljene v naprave ali opremo, in sicer največ štiri litijeve celice ali dve litijevi bateriji.

Samostojnih litijevih celic/baterij ali priloženih napravam v poštnih pošiljkah tako ni dovoljeno pošiljati, saj lahko predstavljajo nevarnost za letalski transport.

Na podlagi 45. člena ZPSto-2 lahko uporabnik poštnih storitev prepove dostavljanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v svoj predalčnik, tako da nanj nalepi nalepko, ki jo izda agencija. Časopisi, revije, uradna glasila občin in lokalnih skupnosti, vabila ustanov, politična propagandna sporočila med volilno kampanjo, nenaslovljene pošiljke z informativno, izobraževalno ali humanitarno vsebino ter druge tiskane oblike uredniško oblikovanih vsebin se ne štejejo za tovrstne pošiljke. V primeru kršitev je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije (Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana).