Dostop do storitev

Številka: 3826-102/2014/2
Datum: 16.07.2014

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 09.07.2014 s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za informacijsko družbo, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana, v odstop prejela vaše elektronsko sporočilo, v katerem zaprošate za razlago, zakaj vam družba Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Telekom Slovenije), kljub večkrat podanim vlogam, ne omogoči pridobitev telefonskega priključka.

Ker ste v elektronskem sporočilu zaprosili zgolj za razlago, nismo pričeli z nobenim uradnim postopkom, vam pa v zvezi z vašim sporočilom pojasnjujemo naslednje:

Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012, 110/2013 in 40/2014-ZIN-B; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1) natančno definira pravice in obveznosti tako končnih uporabnikov elektronskih komunikacij kot tudi operaterjev. Med temi je tudi pravica do univerzalne storitve (t.j. najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni cene in ne glede na njihovo geografsko lego), ki vam jo je, glede na odločbo agencije številka 4302-5/2009/50 z dne 30.11.2009 o izvajanju univerzalne storitve, dolžan zagotavljati Telekom Slovenije. Nabor storitev, ki jih zajema pojem univerzalne storitve, je definiran v 115. členu ZEKom-1, in pod univerzalno storitev se šteje tudi priključitev na javno telefonsko omrežje in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji (PSTN telefonija, faksimile in internet prek klicnega dostopa).

Navedeno torej pomeni, da mora Telekom Slovenije, kot izvajalec univerzalne storitve, vsakomur zagotoviti dostop do univerzalne storitve v skladu s 115. členom ZEKom-1. V kolikor tega ne stori, lahko končni uporabnik skladno z določbami 142. člena ZEKom-1 pri agenciji poda predlog za rešitev spora.

Številka: 3826-104/2015/2
Datum: 22. 6. 2015

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 17. 6. 2015 prejela vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, zakaj končni uporabniki storitev, ki jih ponuja operater Telekom Slovenije ne smejo biti obveščeni o tem, kateri državni organ in kdaj je vdiral v zasebnost uporabnika preko njegovega IP naslova.

Agencija pojasnjuje, da 160. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14-ZIN-B, 54/14-odl.US; v nadaljevanju: ZEKom-1) operaterju nalaga, da omogoči zakonito prestrezanje komunikacij na določeni točki javnega komunikacijskega omrežja v skladu z izrekom odredbe pristojnega organa. Organ, ki v skladu z odredbo izvaja nadzor komunikacij, hrani tako pridobljene podatke v skladu s predpisom, ki ureja njegovo delovanje.

Predpisa, na podlagi katerih lahko pristojni organ od operaterja zahteva omogočanje prestrezanja komunikacij, sta Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2012 – ZKP UPB8, 47/2013 in 87/2014; v nadaljevanju ZKP) in Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 23/1999, 26/2003 - ZPNOVS, 56/2002 - ZJU, 126/2003, 54/2004 - ZDoh-1, 61/2006; v nadaljevanju: ZSOVA). Oba predpisujeta tudi čas, v katerem lahko pristojni organ hrani tako pridobljene podatke, način hranjenja podatkov in način njihovega uničenja.

ZKP v 149.b členu določa, da lahko, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju, naj pristojnemu organu sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenešenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena. ZKP ureja tudi druge načine prestrezanja komunikacij in določa, da operater svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo določene podatke posredoval pristojnemu organu ali policiji.

ZSOVA v členih  24, 24a in 24b določa, da, kadar je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države, predsednik Vrhovnega sodišča RS na predlog direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije s pisno odredbo za vsak primer posebej dovoli kontrolo pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij v RS. Navaja primere, v katerih se kaže nevarnost za varnost države, določa način in pogoje za nadzorovanje in snemanje telekomunikacij ter obveznosti operaterja, ki jih mora izpolniti v primeru na podlagi ZSOVA izdane odredbe. V petem odstavku 24. člena določa, da direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije po zaključitvi zadeve osebo, na katero se je nanašal ukrep, obvesti, da se ima pravico seznaniti s pridobljenim gradivom. Če je mogoče utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali nacionalno varnost, pa lahko direktor odloči, da osebe z vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil.

Zgolj na podlagi podatkov, ki ste jih posredovali agenciji, ni mogoče razbrati, na kateri podlagi naj bi bilo (če je bilo) izvedeno prestrezanje komunikacij. Pojasnjujemo pa, da omenjene zakonske določbe veljajo za vse operaterje in ne le za Telekom Slovenije.

                                                                                                                                                                                                        Številka: 3826-151/2017/2
                                                                                                                                                                                                                         Datum: 7.7.2017
 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) je dne 21.6.2017 prejela vaše sporočilo, v katerem Agencijo prosite za pojasnila v zvezi z dostopom do optičnega omrežja. Navajate, da je GVO izgradil glavno optično linijo za optiko. Na Telekomu Slovenije so vam rekli, da v kolikor želite dobiti optični priključek do hiše, se morate vezati pri njih za dve leti. Zanima vas, ali zgornje drži ali pa greste lahko tudi k drugemu operaterju.

Najprej pojasnjujemo, da je trg elektronskih komunikacij in znotraj njega tudi trg hitrih omrežij liberaliziran in na njem veljajo pravila konkurence. To pomeni, da lahko vsak ponudnik storitev ali lastnik omrežja, tako optičnega kot bakrenega ali kabelskega, sam določa svojo poslovno politiko. Tako sme operater oziroma ponudnik storitev zahtevati tudi, da se v zameno za izgradnjo priključka oziroma priklopa na omrežje uporabnik zaveže ostati naročnik določeno časovno obdobje. S tem v zvezi Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15; v nadaljevanju: ZEKom-1) v 1. odstavku 130. člena določa, da naročniška pogodba med potrošnikom in izvajalcem storitev ne sme določati začetnega zavezujočega obdobja vezave, ki presega 24 mesecev. V vsakem primeru pa naj bi operater uporabniku ponudil možnost, da z njim sklene naročniško razmerje z obdobjem vezave, ki ne presega 12 mesecev.

Glede na navedeno vam predlagamo, da operaterja povprašate o morebitnih drugih ponudbah, na podlagi katerih bi vam zgradil priključek, vi pa bi se zavezali ostati naročnik določeno krajše obdobje.



 

Številka: 3826-156/2014/2
Datum: 09.10.2014

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 01.10.2014 prejela vaše elektronsko sporočilo glede onemogočenega dostopa do širokopasovnih storitev. Navajate, da se želite priklopiti na kabelski internet in televizijo, različni operaterji, na katere ste se obrnili, pa vam odgovarjajo, da priklop ni možen.

Ker iz vašega dopisa ni mogoče jasno razbrati, ali želite zoper operaterja sprožiti postopek reševanja spora po določbah Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012, 110/2013 in 40/2014-ZIN-B, 54/14-odl.US; v nadaljevanju: ZEKom-1), agencija ni pričela z nobenim uradnim postopkom, vam pa v zvezi z vašim dopisom pojasnjujemo naslednje:

Agencija kot oseba javnega prava skrbi za regulacijo trga elektronskih komunikacij in pri tem deluje v okviru zakonskih pooblastil. Pri tem nima pravne podlage za ukrepanje v primeru, ko si uporabnik želi uporabljati širokopasovne storitve operaterja, a mu jih ta noče oziroma ne more zagotoviti. ZEKom-1 namreč natančno definira pravice in obveznosti tako končnih uporabnikov elektronskih komunikacij kot tudi operaterjev. Med temi je tudi pravica do univerzalne storitve, ki vam jo je, glede na odločbo agencije številka 4302-5/2009/50 z dne 30.11.2009 o izvajanju univerzalne storitve, dolžan zagotavljati Telekom Slovenije. Nabor storitev, ki jih zajema pojem univerzalne storitve, je definiran v 115. členu ZEKom-1, med njimi pa ni širokopasovnih storitev, ampak pod univerzalno storitev šteje priključitev zgolj na javno telefonsko omrežje in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji (kamor spadajo PSTN telefon, faksimile in internet prek klicnega dostopa).

Pojasniti je tudi treba, da maloprodajni trg širokopasovnih storitev ni reguliran. Širokopasovne storitve se na trgu ponujajo povsem prosto in so podvržene le tržnim zakonitostim. Končni uporabniki na podlagi veljavne zakonodaje tako nimajo nobene na zakon oprte pravice od operaterja zahtevati vzpostavitev širokopasovnega dostopa. Zato je odločitev o tem, ali bo operater nudil storitve in pod kakšnimi pogoji izključno v domeni vsakega operaterja posebej, enako pa seveda velja tudi za uporabnika, ki lahko samostojno izbere ponudnika storitev med konkurenčnimi operaterji. Gradnja omrežja in priklop novih uporabnikov je tako v popolni diskreciji operaterja in agencija v zvezi s tem nima nobenih vzvodov.

V kolikor je vaša želja uporabljati širokopasovne storitve in ne zgolj tiste, ki sodijo v obseg univerzalne storitve, vam agencija svetuje, da preverite ponudbo pri konkurenčnih operaterjih oziroma, da se pri enem od mobilnih operaterjev pozanimate in poskusite z uporabo mobilnega interneta. V kolikor pa želite storitve televizije sprejemati preko kabelskega omrežja vam agencija svetuje, da preverite, ali je na vašem območju že zgrajeno kabelsko omrežje in se pozanimate, ali obstaja možnost, da se na njega priključite.

Agencija vam še predlaga, da se obrnete na Ministrstvo za visoko šolstvo,  znanost in tehnologijo, Direktorat za informacijsko družbo, ki izvaja »Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«, katerega cilj je zgraditi odprta širokopasovna omrežja v lokalnih skupnostih na tistih območjih, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega omrežja. Gre za to, da lokalna skupnost preko javnega razpisa dobi možnost črpanja evropskih sredstev za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.

Številka: 3826-156/2017/2
Datum: 12.7.2017
 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) je dne 26.6.2017 prejela vaše sporočilo, v katerem Agencijo prosite za pojasnila v zvezi z dostopom do optičnega omrežja v vašem kraju. Navajate, da je operater T-2 sicer zgradil optično omrežje, vendar pa nimate namena zamenjati trenutnega operaterja Telekom Slovenije. Zanima vas tudi akt, s katerim naj bi T-2 s strani Agencije pridobil ''suvereno oblast nad uporabniki telekomunikacij, kjer je gradil svoje lastno omrežje''. Navajate še, da je v večini na novo zgrajenih optičnih omrežjih možna izbira po želji uporabnika.

Najprej pojasnjujemo, da je trg elektronskih komunikacij in znotraj njega tudi trg hitrih omrežij liberaliziran in na njem veljajo pravila konkurence. To pomeni, da lahko vsak ponudnik storitev ali lastnik omrežja, tako optičnega kot bakrenega ali kabelskega, sam določa svojo poslovno politiko, kamor sodi tudi sodelovanje z drugimi ponudniki storitev. V konkretnem primeru to pomeni, da lahko T-2 po lastni presoji odloča, ali bo dovolil Telekomu Slovenije, da preko njegovega omrežja ponuja svoje storitve, od telefonije in interneta do IP televizije.

Izjema od zgornjega so operaterji s prevladujočo tržno močjo. Gre za posebno področno ureditev, ki jo določa Zakon o elektronskih komunikacijah  (poglavje VIII, 90. do 111. člen, v nadaljevanju: ZEKom-1). Za razliko od drugih operaterjev pa mora operater s pomembno tržno močjo na podlagi odločb Agencije omogočiti dostop do svojega omrežja in dovoliti ponujanje storitev vsem zainteresiranim operaterjem pod natančno določenimi pogoji. Pri presoji, kdo je operater s pomembno tržno močjo, Agencija upošteva slovenske in evropske predpise, ki določajo način ugotavljanja prevladujočega položaja na trgu, kar ugotovi v posebni analizi upoštevnega trga (100. člen ZEKom-1). Trenutno je za operaterja s pomembno tržno močjo na področju dostopa do infrastrukture in ponujanja širokopasovnega dostopa (gre za upoštevne trge 4 in 5, link: http://www.akos-rs.si/analize-in-odlocbe-na-reguliranih-upostevnih-trgih) določen Telekom Slovenije d.d. Opisana pravila veljajo zato, da ne bi prihajalo do zlorab tržne moči operaterja, ki ima prevladujoč položaj na celotnem slovenskem trgu. Pogoji, ki jih določajo evropski in domači predpisi, ne dopuščajo Agenciji zahtevati od T-2, da bi dovolil Telekomu Slovenije dostop do svojega omrežja in ponujanja storitev preko le-tega. Slednje bi bilo mogoče le v primeru, če bi bil T-2 določen za operaterja s pomembno tržno močjo na katerem od reguliranih upoštevnih trgov.
 

Številka: 3826-178/2014/3
Datum: 6.11.2014

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 29.10.2014 prejela vaš dopis glede dostopa do širokopasovnih storitev. Navajate, da ste se že večkrat obrnili s prošnjo na družbo Telekom Slovenije d.d., vendar vam zaradi tehničnih ovir storitev ne morejo zagotoviti.

Agencija kot oseba javnega prava skrbi za regulacijo trga elektronskih komunikacij in pri tem deluje v okviru zakonskih pooblastil. Pri tem nima pravne podlage za ukrepanje v primeru, ko si uporabnik želi uporabljati širokopasovne storitve operaterja, a mu jih ta ne more oziroma nima interesa zagotoviti. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012, 110/2013 in 40/2014-ZIN-B, 54/14-odl.US; v nadaljevanju: ZEKom-1) namreč natančno definira pravice in obveznosti tako končnih uporabnikov elektronskih komunikacij kot tudi operaterjev. Med temi je tudi pravica do univerzalne storitve, ki vam jo je, glede na odločbo agencije številka 4302-5/2009/50 z dne 30.11.2009 o izvajanju univerzalne storitve, dolžan zagotavljati Telekom Slovenije d.d. Nabor storitev, ki jih zajema pojem univerzalne storitve, je definiran v 115. členu ZEKom-1, med njimi pa ni širokopasovnih storitev, ampak pod univerzalno storitev šteje zgolj priključitev na javno telefonsko omrežje in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji (kamor spadajo PSTN telefon, faksimile in internet prek klicnega dostopa).

Pojasniti je tudi treba, da maloprodajni trg širokopasovnih storitev ni reguliran. Širokopasovne storitve se na trgu ponujajo povsem prosto in so podvržene le tržnim zakonitostim. Končni uporabniki na podlagi veljavne zakonodaje tako nimajo nobene na zakon oprte pravice od operaterja zahtevati vzpostavitev širokopasovnega dostopa. Zato je odločitev o tem, ali bo operater nudil storitve in pod kakšnimi pogoji izključno v domeni vsakega operaterja posebej, enako pa seveda velja tudi za uporabnika, ki lahko samostojno izbere ponudnika storitev med konkurenčnimi operaterji. Gradnja omrežja in priklop novih uporabnikov je tako v popolni diskreciji operaterja in agencija v zvezi s tem nima nobenih vzvodov.

V kolikor je vaša želja uporabljati širokopasovne storitve in ne zgolj tiste, ki sodijo v obseg univerzalne storitve, vam agencija svetuje, da preverite ponudbo pri konkurenčnih operaterjih oziroma, da se pri enem od mobilnih operaterjev pozanimate in poskusite z uporabo mobilnega interneta. V kolikor pa želite storitve televizije sprejemati preko kabelskega omrežja vam agencija svetuje, da preverite, ali je na vašem območju že zgrajeno kabelsko omrežje in se pozanimate, ali obstaja možnost, da se na njega priključite.

Agencija vam še predlaga, da se obrnete na Ministrstvo za visoko šolstvo,  znanost in tehnologijo, Direktorat za informacijsko družbo, ki izvaja »Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«, katerega cilj je zgraditi odprta širokopasovna omrežja v lokalnih skupnostih na tistih območjih, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega omrežja. Gre za to, da lokalna skupnost preko javnega razpisa dobi možnost črpanja evropskih sredstev za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.

                                                                                                                                                                                                             Številka: 3826-8/2017/2
                                                                                                                                                                                                                       Datum: 13.1.2017
 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) je dne 6.1.2017 prejela vaše sporočilo. Zanima vas, kako je z zadevo Pro Plus in sicer, ali vam lahko kar tako vsilijo svoje programe v redno shemo.

Pojasnjujemo, da operaterji, ki ponujajo storitve IPTV, pravice za distribucijo TV programov kupujejo pri izdajateljih, ki so glede na načelo svobodne gospodarske pobude pri oblikovanju svojih veleprodajnih ponudb ter z njimi povezanih cen na trgu bolj ali manj samostojni. Programske sheme, ki jih ponujajo v okviru svojih paketov končnim uporabnikom, operaterji oblikujejo na podlagi medsebojnih dogovorov z imetniki programskih pravic (v konkretnem primeru sta to družbi POP TV d.o.o. Ljubljana in Kanal A d.o.o.), pri čemer so dostikrat vezani na pakete, ki jih oblikujejo izdajatelji TV programov.

Nadalje pojasnjujemo, da Agencija nima zakonskih pooblastil za kakršnokoli ukrepanje prisilne narave. Oblikovanje programskih shem je namreč v domeni operaterjev, pri čemer so operaterji na določbe ZEKom-1 vezani le glede morebitnih sprememb pogojev naročniškega razmerja, kamor sodi tudi spreminjanje nabora programov(t.j. programskih shem) oziroma cen. Tako bodo morali operaterji, v kolikor bodo obstoječe programske sheme spreminjali in/ali bodo spreminjali njihove cene, na podlagi 2. odstavka 129. člena ZEKom-1 obstoječim naročnikom dati možnost odstopa od pogodbe brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni.
 

Številka: 3826-87/2015/2
Datum: 29. 5. 2015

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 21. 5. 2015 prejela vaše elektronsko sporočilo glede težav, ki jih imate z internetnim dostopom. Navajate, da operater Telekom Slovenije trdi, da nima prostih kapacitet, drugih ponudnikov širokopasovnih storitev pa ni. Zanima vas, na koga se lahko obrnete pri reševanju svojih težav.

Tako kot z dopisom št. 3826-192/214/2 z dne 27. 11. 2014, ki ste ga priložili sporočilu, vam tudi tokrat pojasnjujemo, da agencija kot oseba javnega prava skrbi za regulacijo trga elektronskih komunikacij, pri tem pa deluje v okviru zakonskih pooblastil. Pravne podlage za ukrepanje v primeru, ko si uporabnik želi uporabljati širokopasovne storitve operaterja, pa mu jih ta ne more ali noče zagotoviti, agencija po veljavni zakonodaji nima. Če želite uporabljati širokopasovne storitve in ne zgolj tiste, ki sodijo v obseg univerzalne storitve, ki vam jo je skladno z odločbo agencije št. 4302-5/2009/50 z dne 30. 11. 2009 dolžan zagotavljati Telekom Slovenije, vam ponovno svetujemo, da preverite ponudbo pri konkurenčnih operaterjih oziroma da poskusite z uporabo mobilnega interneta.

Prav v zvezi s slednjim je agencija pri politiki podeljevanja frekvenčnega spektra upoštevala težave, s katerimi se pri dostopu do širokopasovnih storitev soočajo številni prebivalci Slovenije. Da bi čim večjemu številu prebivalcev (vključno s prebivalci oddaljenih ruralnih predelov, ki nimajo možnosti fiksnega širokopasovnega dostopa) omogočili dostop do širokopasovnih storitev,  je agencija v okviru dražbe mobilnih frekvenc, ki je potekala v letu 2014, za del frekvenčnega spektra na 800 MHz določila posebne obveznosti pokrivanja. Operater, ki je pridobil spekter s posebnimi obveznostmi pokrivanja, mora uporabnikom omogočiti dostop do nadomestka fiksnega širokopasovnega dostopa (Fixed Wireless Broadband Access - FWBA).  To obveznost je agencija zahtevala za najmanj 225 naselij ali povezanih skupin naselij, ki jih lahko operater po lastni presoji izbere s seznama 300 naselji, ki so slabo pokrita s komunikacijsko infrastrukturo. Frekvence s posebnimi obveznostmi pokrivanja je pridobil operater Simobil z odločbo št. 38144-1/2014/4 z dne 26. 5. 2014. Ostali operaterji, ki zavezam ne podležejo, pa lahko FWBA ponujajo v okviru svojih poslovnih modelov na področjih, ki se jim zdijo komercialno zanimiva. Glede ponudbe FWBA in pogojev, pod katerimi ga ponujajo, se tako lahko pozanimate ne le pri Simobilu, temveč tudi pri drugih operaterjih.

Pri FWBA gre za dostop do širokopasovnih storitve (interneta, IPTV in IP telefonije) preko mobilnega omrežja LTE z montažo notranje ali zunanje antene na lokaciji uporabnika. Storitev je pomembna zlasti za prebivalce oddaljenih ruralnih predelov, ki nimajo možnosti fiksnega širokopasovnega dostopa.

Simobil mora uporabnikom zagotavljati bitno hitrost prenosa proti uporabniškemu priključku (download) v povprečju najmanj 10 Mb/s (minimalna zagotovljena hitrost prenosa mora biti vsaj 2 Mb/s) in vsaj 1 Mb/s proti bazni postaji (upload). Omenjene vrednosti veljajo na robu pokrivanja, tako da bo večina uporabnikov veliko bližje lokaciji bazne postaje in jim bodo zagotovljene večje hitrosti. V primeru sprejema z zunanjo anteno (npr. na strehi) se bo na ta način lahko zagotavljajo hitrosti tudi do 30 Mb/s proti uporabniškemu priključku (download).

Agencija bo predvidoma konec julija 2015 na svoji spletni strani začela objavljati naselja oziroma skupine naselij, kjer bo omogočena storitev FWBA, za več informacij glede izpolnjevanja obveznosti pa se lahko obrnete neposredno na operaterja Simobil.
 

Številka: 3826-88/2015/2
Datum: 3. 6. 2015

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 28. 5. 2015 prejela vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste leta 1990 na takratni PTT Celje vplačali sredstva za napeljavo telefonskega voda na naslovu vašega tedanjega stalnega bivališča, zdaj pa želite, da se vam vplačilo skladno z zakonodajo povrne na vaš TRR.

Agencija pojasnjuje, da ni pristojna za odločanje o vašem zahtevku. Njene pristojnosti so namreč določene v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14-ZIN-B, 54/14-odl.US), vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije d.d. pa ureja Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/2002, 55/2003, 86/2004, 60/2006, 33/2007, 41/2011, v nadaljevanju ZVVJTO). Po določbah ZVVJTO Svet Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo ustanovi posebno komisijo, ki opravlja posebne strokovne in tehnične naloge na podlagi omenjenega zakona. Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi v Uradnem listu objavi poziv, na podlagi katerega lahko upravičenci vložijo zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. To morajo upravičenci storiti v desetih mesecih od objave poziva, sicer se zahtevek ne upošteva.

Upravičenci do vračila vlaganj lahko svoj zahtevek skladno s 7. členom ZVVJTO vložijo pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu glede na sedež PTT organizacije oziroma Samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet, v katera so bila opravljena vlaganja. Glede na vaše navedbe, da ste svoj prispevek vplačali na takratni PTT Celje, lahko sklepamo, da je za odločanje v vašem primeru pristojno Državno pravobranilstvu RS z zunanjim oddelkom v Celju (Trg Celjskih knezov 10, Celje oz. vlozisce-ce.dprs@dp-rs.si).

Po preverjanju rokov za vložitev zahtevkov za vračilo vlaganj na območju Mestne občine Celje smo ugotovili, da se je rok za vložitev zahtevka iztekel na dan 12. 10. 2006. Svetujemo vam, da se za več informacij obrnete na Državno pravobranilstvo v Celju.

Številka: 3826-97/2015/2
Datum: 16. 6. 2015

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) je dne 8. 6. 2015 prejela vaš dopis, v katerem navajate, da ste pred leti zase in soprogo v prosti prodaji pri Simobilu kupili mobilni telefon brez sklenitve naročniškega razmerja. Prodajalec naj bi vam zagotovil, da bo telefon odklenjen in ga bo torej mogoče uporabljati tudi pri drugih operaterjih. V tujini ste želeli telefon uporabljati s SIM kartico tujega operaterja, pri čemer se je izkazalo, da je bil telefon dejansko zaklenjen. Celotna situacija vam je po vaših navedbah poleg številnih nevšečnosti povzročila tudi finančne stroške, zato želite s tem seznaniti tudi Agencijo.

Ker ste dopis poslali Agenciji zgolj z namenom seznanitve, vam sporočamo, da na njegovi podlagi nismo pričeli z nobenim uradnim postopkom, pojasnjujemo pa vam sledeče:

Noben predpis s področja delovanja Agencije zaklepanja telefonskih aparatov ne ureja, torej tudi ne prepoveduje. Posledično to pomeni, da lahko operaterji telefonske aparate zaklenejo na svoje omrežje (onemogočijo uporabo telefonskega aparata s SIM kartico drugega operaterja), če imajo to predpisano v pogojih poslovanja, pa lahko storitev odklepanja telefonskega aparata tudi zaračunajo.

Nadalje pojasnjujemo, da je s sklenitvijo prodajne pogodbe med vami in Simobilom prišlo do vzpostavitve obligacijskega razmerja, za presojanje katerega Agencija nima nobene pristojnosti. Svetujemo vam, da se skušate glede odprave napake sporazumeti s prodajalcem. Tako lahko napako v primeru nedelovanja opreme odpravite preko instituta garancije oziroma drugih institutov civilnega prava (za rešitev morebitnega spora je v tem primeru pristojno sodišče splošne pristojnosti), v primeru nepoštenega poslovanja prodajalca pa se lahko obrnete na Tržni inšpektorat RS.

Številka: 3826-167/2016/2
Datum: 20. 10. 2016

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 5.10.2016 prejela vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas prosite za informacije v zvezi z univerzalno storitvijo.

Pojasnjujemo, da je univerzalna storitev urejena v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012, 110/2013 in 40/2014-ZIN-B, 54/14 - odl. US in 81/15, v nadaljevanju: ZEKom-1), in sicer v členu 115 in naslednjih. Univerzalna storitev predstavlja najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni in ne glede na njihovo geografsko lego. Storitve, ki sodijo v ta najmanjši nabor, so taksativno naštete v 2. odstavku 115. člena ZEKom-1. Na naslovu vašega prebivališča je to storitev priključitve na javno komunikacijsko omrežje in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev, tako da vam ta omogoča prenos govornih, podatkovnih in telefaks komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za funkcionalen dostop do interneta. Zaenkrat je ta hitrost 28,8 kbit/s, ki je določena s Splošnim aktom o  prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta (Uradni list RS, št. 81/04, 111/06 in 109/12 – ZEKom-1)

ZEKom-1 ureja tudi druge pogoje, pod katerimi uporabnik lahko oziroma ne more od izvajalca univerzalne storitve zahtevati, da mu zagotavlja univerzalno storitev. Izvajalec univerzalne storitve tako zagotovi univerzalno storitev le na razumno zahtevo uporabnika (na eni lokaciji, kjer končni uporabnik dejansko prebiva ali opravlja svojo dejavnost) in pod pogojem, da uporabnik nima možnosti alternativnega dostopa do storitev iz nabora univerzalne storitve po dostopni ceni na trgu (3. odstavek 115. člena ZEKom-1).

Trenutno je na podlagi odločbe agencije št. 38243-6/2014/9 z dne 24.11.2014  izvajalec univerzalne storitve priključitve na javno komunikacijsko omrežje in dostopa do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji ter zagotavljanja vzpostavljanja in sprejemanja nacionalnih in mednarodnih klicev na celotnem ozemlju Republike Slovenije, družba Telekom Slovenije d.d.