Trg poštnih storitev

Poštne storitve so storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk. Trg poštnih storitev si delijo izvajalci, ki so navedeni v uradni evidenci agencije.

Delovanje agencije na področju za pošto ureja Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2). Zakon določa, da mora agencija delovati pregledno in zagotavljati, da v podobnih okoliščinah ni diskriminacije med izvajalci in uporabniki poštnih storitev. Agencija želi s svojim delovanjem uporabnikom zagotoviti kakovostne, zanesljive in cenovno dostopne poštne storitve, njene pristojnosti pa zajemajo spremljanje kakovosti in načina izvajanja univerzalne poštne storitve ter sprejemanje ustreznih ukrepov v primeru neizvajanja poštne storitve.

Liberalizacija trga

Liberalizacija trga poštnih storitev je v Sloveniji potekala postopno od leta 1997. Od 3. avgusta 2009 velja nov Zakon o poštnih storitvah, ki vsebinsko zasleduje načela iz Poštne Direktive 2008/6/ES in zagotavlja popolno liberalizacijo poštnega sektorja. Zakon je odpravil ekskluzivno pravico izvajanja rezerviranih poštnih storitev (prenos pisem in dopisnic lažjih od 50 g), saj jih lahko od 1. januarja 2011 izvajajo tudi drugi izvajalci poštnih storitev, med njimi izvajalci zamenljivih poštnih storitev, ki so upravičeni tudi do dostopa do omrežja.

Izvajalci zamenljivih poštnih storitev

Izvajalci zamenljivih poštnih storitev opravljajo storitve, ki jih je z uporabniškega vidika mogoče šteti za storitve iz nabora univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno zamenljive z univerzalno storitvijo. Če agencija na podlagi obvestila to ugotovi, izda ugotovitveni sklep.

Izvajalci zamenljivih poštnih storitev so:

• dolžni prispevati v kompenzacijski sklad za pokrivanje neto stroškov univerzalne poštne storitve,

• zavezani za letno plačilo agenciji,

• dolžni spoštovati vsa določila, ki veljajo za izvajalce poštnih storitev in so predpisana v Zakonu o poštnih storitvah ali v podzakonskih aktih, ki so izdani na njegovi podlagi.

Zaupnost poštnih pošiljk

Izvajalci poštnih storitev ne smejo pridobivati informacij o vsebini poštnih pošiljk ter podatkov o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa. Če je to potrebno zaradi samega izvajanja poštnih storitev ter reševanja reklamacij in pritožb, jih lahko pridobijo le v takem obsegu in za toliko časa, kot je potrebno za izvajanje poštnih storitev, reševanje reklamacij in pritožb.

Zaupnost poštnih pošiljk je podrobneje opisana v 53. členu ZPSto-2.