V novembru in decembru 2018 je agencija s pomočjo zunanjega izvajalca izvedla vsakoletno Raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v oktobru 2018 in Analizo stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah.
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so mesečni izdatki za vse elektronske komunikacije v gospodinjstvu (vključno z mobilno telefonijo) znašali v povprečju 76 EUR oziroma približno 38 EUR na osebo. Najpogostejša vrednost mesečnega izdatka za vse storitve elektronskih komunikacij je 60 EUR. Slaba polovica vprašanih (49%) je za elektronske komunikacije v mesecu oktobru 2018 plačala med 41 EUR in 80 EUR, le 5% vprašanih pa je plačalo do 30 EUR na gospodinjstvo. Povprečen mesečni znesek na gospodinjstvo za vse elektronske komunikacijske storitve, ki se anketirancem zdi primeren in sprejemljiv, sicer znaša 50 EUR. 16% vprašanih razmišlja, da bi zaradi previsokih mesečnih stroškov prekinili naročniško razmerje za vse storitve, medtem ko jih 70% ne razmišlja, da bi zaradi previsokih mesečnih stroškov prekinili naročniško razmerje za posamezne ali za vse storitve.
Kvaliteta omrežja in nizke cene sta najpomembnejša dejavnika pri izbiri ponudnika interneta ali paketa storitev z internetom. Približno petina vprašanih je ponudnika menjala v zadnjem letu, menjavo ponudnika pa je vsaj enkrat opravilo 60% anketirancev.
Večina anketiranih (77%) v domačem okolju uporablja brezžično domače omrežje (WiFi), preko katerega se s pomočjo računalnika, tablice ali telefona povezuje v internet. 60% vprašanih je s pomočjo programov za merjenje hitrosti vsaj enkrat preverilo dejansko hitrost prenosa podatkov, ki jo ima doma. Med temi, ki so hitrost prenosa podatkov že preverjali, jih je največ (38%) ugotovilo, da je hitrost prenosa podatkov nekje med 80 in 100% oglaševane (maksimalne) hitrosti paketa. 35% anketirancev navaja, da ne potrebuje višje hitrosti interneta, kot jo imajo (lani je bilo takih 40%), 13% pa jih že ima internet s hitrostjo prenosa podatkov do uporabnika 100 Mb/s.
Največ anketiranih gospodinjstev uporablja storitve IP televizije (44% vprašanih), sledi ji kabelska televizija (43%). Končni uporabniki se odločajo za izbran tip dostopa do televizije zato, ker je v paketu in razpoložljiv, pomemben razlog so tudi dodatne storitve, šele na tretjem mestu se nahaja programska shema.
Skoraj polovica anketirancev napoveduje v prihodnosti intenzivnejšo uporabo funkcije časovnega zamika, predvajanje vsebin neposredno z interneta (40%), video storitve na zahtevo (34%) in storitve e-uprave (34%). Izrazito negativen trend je skozi leta opaziti le pri možnosti dela od doma oziroma delo na daljavo.
Večina vprašanih (93%) je seznanjena z namenom uporabe in možnostjo brezplačnega klica na številke 112 in 113. Nasprotno je s poznavanjem številke 116, kot enotne evropske številke za storitve z družbeno vrednostjo (npr. dežurna telefonska številka 116 000 za prijavo pogrešanih otrok), saj jo pozna le 10% vprašanih.