Medoperaterski spori in nadzor

Medoperaterski spori

Agencija je po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom) pristojna za reševanje sporov med operaterji glede tehničnih in komercialnih vprašanj operaterskega dostopa oziroma medomrežnega povezovanja. Agencija z odločbo uredi le tista vprašanja medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, glede katerih ni mogoče doseči soglasja med strankami, in ki niso v nasprotju z ZEKom. V postopku reševanja sporov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Agencija je dolžna javno objaviti odločbe, ki se nanašajo na medoperaterske spore. Te morajo biti objavljene na način, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti strank posameznega postopka reševanja spora, zato so posamezni deli besedila ustrezno zaščiteni.

Nadzor

Pooblaščene osebe agencije samostojno, neodvisno in po pooblastilu ministra ter v skladu z zahtevami Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakonom o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1) opravljajo nadzor nad izvrševanjem določil ZEKom-1, podzakonskimi predpisi in odločbami, izdanimi na podlagi ZEKom-1, vodijo upravne postopke ter izdajajo odločbe in druge akte v upravnem postopku.

Agencija med drugim skrbi za nadzor nad:

izvajanjem določb ZEKom-1 o komunikacijskih omrežjih in elektronskih komunikacijskih storitvah (razen določb iz 7. člena tega zakona). V tem kontekstu agencija nadzira pogoje za zagotavljanje storitev, pravilnost vpisov v registre, previlnost poročanja o prihodkih;
odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih s sredstvi iz proračuna Republike Slovenije in nad izpolnitvijo obveznosti gradnje s strani osebe, ki je izkazala tržni interes za gradnjo širokopasovnega omrežja;
izpolnjevanjem obveznosti glede zagotavljanja univerzalne storitve: s tem v zvezi zagotavljanje imenika in univerzalne imeniške službe, zahtev glede cen in splošnih pogojev zagotavljanja univerzalne storitve, obveznost izdaje in stopnja členitve računa, kakovost univerzalne storitve;
zagotavljanjem varnosti omrežij in storitev: v zvezi s tem obveščanja in poročanja o kršitvah varnosti ali celovitosti, ukrepi v izjemnih stanjih, razpoložljivost storitev;
zagotavljanjem konkurence: s tem v zvezi izvajanje zahtev po medomrežnem povezovanju, operaterskem dostopu, skupni uporabi, zagotavljanjem z regulatorno odločbo operaterjem s pomembno tržno močjo naloženih obveznosti; izvajanjem določb ZEKom-1 o oštevilčenju in izpolnjevanje odločb za številski prostor, ki jih izda agencija na njegovi podlagi;
izvajanjem določb ZEKom-1 o pravicah uporabnikov (razen določb 136. člena, ki ureja radijsko in telekomunikacijsko terminalsko opremo), s tem v zvezi: zahteve glede naročniških pogodb, splošnih pogojev in spreminjanjem le teh, prenosljivost številk, kakovost elektronskih komunikacijskih storitev, zagotavljanje klica v sili, ukrepi za uporabnike invalide, omejitve ali prekinitve delovanja storitev;
izvajanjem določb ZEKom-1 o zaščiti tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij (razen določb o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev in pošiljanjem prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa), s tem v zvezi: ukrepi za zagotovitev zavarovanja storitev, pogoji za zakonito snemanje in shranjevanje telefonskih pogovorov, zbiranje podatkov o naročnikih, zbiranje podatkov o prometu, neželene komunikacije (elektronska pošta, SMS, klici), kršitve varstva osebnih podatkov znotraj operaterjev, zakonito prestrezanje;
izvajanjem določb ZEKom-1 glede obveznega zbiranja in dajanja podatkov in informacij agenciji;
zagotavljanjem načela nevtralnosti interneta.

Če agencija preko pooblaščenih oseb v postopku nadzora ugotovi nepravilnosti, od zavezanca skladno z 224. členom ZEKom-1 zahteva njihovo odpravo. V primeru, da zavezanec ne sprejme ustreznih in sorazmernih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, agencija izda odločbo v postopku nadzora, ki vsebuje ukrepe in razloge za odpravo nepravilnosti ter razumen rok za izpolnitev naloženih ukrepov. Agencija lahko naloži tudi prekinitev ali odložitev zagotavljanja storitev ali paketa storitev, ki bi lahko, če bi se nadaljevale, zelo škodile konkurenci.

Če ima agencija dokaze o kršitvi, ki pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost in življenje ter zdravje ljudi ali bo povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave drugim izvajalcem ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali drugim uporabnikom radijskega spektra, sprejme nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne odločbe in ne da bi prej določila rok za odpravo nepravilnosti ali dala možnost izreči se o zadevi. V tem primeru dobi oseba iz prvega odstavka tega člena možnost, da se o zadevi izreče in predlaga rešitev, vendar šele po sprejetju nujnih začasnih ukrepov.

Prekrškovni postopki

V skladu z Zakonom o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) ima agencija status prekrškovnega organa. Postopek pred prekrškovnim organom, torej pred agencijo, vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba tega organa. Pooblaščene osebe agencije so hkrati pooblaščene uradne osebe, ki po ZP-1 samostojno vodijo prekrškovne postopke.

Agencija v skladu z določili ZP-1 odloča o prekršku v tako imenovanem hitrem postopku, ki se začne bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog z zakonom določenih predlagateljev.

Če ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in izdati odločbo o prekršku. Če hitri postopek ni dovoljen po določilih ZP-1, mora vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog (redni sodni postopek).

Hitri postopek za prekrške se lahko konča z različnimi odločitvami, in sicer:

z izdajo odločbe o prekršku (za odločbo o prekršku se šteje tudi plačilni nalog, ki se izda v primeru, če pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav),
brez odločbe o prekršku (agencija odloči, da ne bo izdala odločbe o prekršku oziroma vložila obdolžilnega predloga, če dejanje ni prekršek, zaradi zastaranja pregona, zaradi drugih razlogov, ki izključujejo pregon, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn).

Po določnih ZP-1 je zoper odločbo o prekršku in plačilni nalog dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo.