Digitalna agenda

Cilj Digitalne agende za Evropo je poskrbeti, da bo enotni evropski digitalni trg, ki se opira na hitre in ultrahitre internetne povezave ter interoperabilne aplikacije, prinesel trajne gospodarske in družbene koristi. Marca 2010 je Evropska komisija, da bi omogočila izhod iz krize in gospodarstvo EU pripravila na izzive naslednjega desetletja, začela s strategijo Evropa 2020 - Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Digitalna agenda je ena izmed sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 in je namenjena določitvi ključne vloge, ki jo bo morala igrati uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), če želi Evropa doseči svoje cilje za leto 2020.

Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. Vsi državljani EU naj bi imeli do leta 2013 osnovni širokopasovni dostop do interneta, do leta 2020 pa širokopasovni dostop s hitrostjo 30 megabitov na sekundo (Mbps), od tega pa naj bi bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost 100 Mbps. Navedene ukrepe morajo spremljati tudi enotni regulatorni pristopi in njihovo učinkovito izvajanje. To naj bi močno prispevalo h gospodarski rasti Evropske unije, koristi digitalne dobe pa naj bi uživala celotna družba.

Področja ukrepov Digitalne agende temeljijo na sedmih stebrih:

• živahen enotni digitalni trg,

• interoperabilnost in standardi,

• zaupanje in varnost,

• hitri in ultrahitri dostop do interneta,

• raziskave in inovacije,

• izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti,

• koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT.

V okviru Digitalne agende so bili sprejeti trije akti, ki se med seboj dopolnjujejo, in ki naj bi olajšali vzpostavitev in uveljavitev širokopasovnega dostopa do interneta visokih in ultravisokih hitrosti v EU:

• priporočilo Evropske komisije o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA), v katerem je določen skupni regulatorni pristop glede dostopa do novih optičnih omrežij visokih hitrosti, na podlagi katerega morajo nacionalni regulatorni organi za telekomunikacije zagotoviti ustrezno ravnotežje med spodbujanjem naložb in zaščito konkurence; to naj bi vsem akterjem na trgu omogočilo bolj jasno ureditev, ki je nujna za spodbujanje naložb v hitre in ultrahitre širokopasovne povezave;

• predlog Evropske komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o petletnem programu za spodbujanje učinkovitega upravljanja radiofrekvenčnega spektra, s katerim bi  zlasti zagotovili, da se do leta 2013 sprosti dovolj radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave, kar bi znatno prispevalo k omogočanju hitrih širokopasovnih povezav na odročnih območjih, inovativne storitve pa bi postale na voljo po vsej Evropi;

• v sporočilu o širokopasovnih povezavah je podan skladen okvir za doseganje ciljev digitalne agende glede širokopasovnih povezav, v katerem so države članice EU pozvane, da za omrežja visokih in ultravisokih hitrosti uvedejo operativne načrte s konkretnimi izvedbenimi ukrepi; v sporočilu so podane tudi smernice glede možnosti znižanja naložbenih stroškov, pri tem pa je opisano tudi, kako lahko nacionalni organi podpirajo naložbe v širokopasovne povezave, vključno z boljšim črpanjem sredstev EU; v sporočilu je še napovedano, da nameravata Evropska komisija in Evropska investicijska banka oblikovati instrumente za financiranje širokopasovnih projektov.

Na podlagi Okvirne direktive o telekomunikacijah so države članice obvezane zagotoviti, da njihovi regulatorni organi dosledno upoštevajo priporočilo Komisije o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije in upravičijo vsako odstopanje od njega. Evropska komisija namerava z navedenimi ukrepi spodbuditi javne in zasebne naložbe v širokopasovna omrežja visokih in ultravisokih hitrosti, ki naj bi pospešile povpraševanje po storitvah, za katere so potrebna širokopasovna omrežja in s tem sprožile uspešen cikel gospodarske rasti v EU.

Več lahko preberete na spletni strani Digitalne agende za Evropo.