Agencija je v mesecu novembru in decembru 2016 s pomočjo zunanjega izvajalca izvedla periodično raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v oktobru 2016 in analizo stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah.
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so se izdatki za elektronske komunikacije v gospodinjstvih (brez mobilne telefonije) v primerjavi z letom 2015 malenkost znižali. Povprečni znesek, ki ga je slovensko gospodinjstvo namenilo za elektronske komunikacije v mesecu oktobru 2016 ( brez mobilne telefonije), znaša 43€. Točno polovica gospodinjstev nameni za elektronske komunikacije od 26€ do 50€.
Ključni dejavniki pri izbiri ponudnika interneta so še vedno trije: visoka hitrost, cena in nato kvaliteta storitev. Še vedno obstaja velik delež končnih uporabnikov, ki za hitrejši internet ni pripravljeno plačati več denarja. Med tistimi, ki s pripravljeni za hitrejši internet odšteti večji znesek, bi v povprečju plačali 12€ več, kot trenutno plačujejo. Glavni in hkrati tudi ključni razlog za menjavo je nižja cena za primerljiv paket. Sledijo akcijska ponudba novega ponudnika, boljši tip povezave pri novem ponudniku in posledično počasen internet pri starem ponudniku. Najpogostejša težava, s katero se srečuje vsak drugi anketiranec je prekinjanje delovanja interneta. S prekinitvami v delovanju se v večji meri srečujejo v gospodinjstvih, kjer imajo hitrost interneta do 2Mb/s. Raziskava ugotavlja, da višja kot je hitrost dostopa do interneta, manj je težav pri uporabniški izkušnji.
Največ anketiranih gospodinjstev uporablja storitve kabelske televizije, sledi ji IP televizija. Za IP televizijski priključek se končni uporabniki odločajo zaradi dostopa v paketu, sledi razlog dostopnosti oziroma razpoložljivosti, šele na tretjem mestu se nahaja programska shema, ki pa ji delež v primerjavi s preteklimi leti pada. Med najpogostejše aktivnosti na spletu spadajo branost dnevnih novic, uporaba družbenih omrežij, uporaba zemljevidov, spletno bančništvo in vsaj občasno spletno nakupovanje. Gospodinjstva, ki imajo danes hitrost večjo od 20Mb/s, v večji meri uporabljajo večino spletnih storitev. Vsaj tretjina anketirancev napoveduje intenzivnejšo uporabo v prihodnosti za funkcije časovnega zamika, uporaba pretočnih vsebin, storitve e-uprava ter video na zahtevo. Na pomenu pridobiva diferenciacija storitev, pretočne vsebine in časovni zamik.
Ugotovitve, ki izhajajo iz raziskve, bo agencija upoštevala pri oblikovanju regulatornega pristopa na veleprodajnih trgih za dostop do širokopasovnega omrežja (trgi 3a, 3b in 4). Pri tem se bo zavzemala, da bo vsem operaterjem na trgu omogočeno ponujanje različnih storitev elektronskih komunikacij in njihovo diferenciranje. Prav tako se bo zavzemala za končne uporabnike in spodbujala zagotavljanje višjih prenosnih hitrosti po dostopnejši ceni. Pri oblikovanju in naložitvi regulatornih obveznosti si bo prizadevala za regulacijo, ki bo dajala ustrezen poudarek zagotavljanju kvalitetnih storitev že na veleprodajnem nivoju in možnost oblikovanja dostopnejših cen na maloprodajnem nivoju za pakete z višjimi prenosnimi hitrostmi. Agencija se bo opremila za opravljanje profesionalnih meritev na fiksnih omrežjih in nadgradila opremo za meritve na mobilnih omrežjih. Prav tako se bo opremila z merilnimi instrumenti, ki bodo omogočali meritve pri končnih uporabnikih.
Iz raziskave še izhaja, da je večina anketirancev dobro seznanjena z namenom uporabe in možnostjo brezplačnega klica na 112 in 113. Nasprotno je s poznavanjem številke 116, saj jo pozna le manjši odstotek anketirancev. V Sloveniji se uporabljajo številke 116 za družbeno koristne storitve, in sicer:
116 000 – dežurni telefon za pogrešane otroke,
116 111 – telefon za otroke v stiski,
116 123 – telefon za pomoč v duševni stisk
RSS
English
Na vrh strani
Natisni