Agencija je v oktobru 2013 med operaterji in ponudniki dostopa do interneta izvedla anketo o stanju uvajanja IPv6. Vprašanja so se nanašala tako na stanje uvajanja v omrežju kot na nivoju zagotavljanja storitev. Na vprašalnik je odgovorilo 49 operaterjev, med katerimi je tudi veliko regionalnih kabelskih operaterjev, ki samo upravljajo z omrežjem, internetne storitve pa jim zagotavlja drug ponudnik.
Na podlagi dostopnih spletnih virov (Vyncke in Sixxs.net) ter odgovorov, ki so bili prejeti v letu 2010 in 2013, ugotavljamo, da se je število dodeljenih IPv6 predpon in število storitev na IPv6 v Sloveniji pomembno povečalo. Kljub vsemu meritve slovenskih operaterjev kažejo, da je delež IPv6 prometa še vedno zanemarljivo majhno (<1%) v primerjavi z IPv4. Za primerjavo naj navedemo, da Google na svojih strežnikih na globalnem nivoju beleži že več kot 2% IPv6 prometa, ki se na letni ravni strmo povečuje (v oktobru 2012 ga je bilo le 1%). Glavni razlog še vedno nizkega IPv6 prometa je dejstvo, da je število spletnih strani, ki bi bile dostopne tudi prek IPv6 še vedno zelo majhno. Trenutno ima samo 13 slovenskih operaterjev spletne strani dostopne prek protokola IPv6.
Čeprav iz odgovorov izhaja, da ima še precej operaterjev na razpolago dovolj IPv4 naslovov za naslednja tri leta, podrobnejši pregled pokaže, da največje pomanjkanje pričakujejo večji, predvsem mobilni operaterji. Načrt razdelitve pridobljenih IPv6 naslovov je sedaj pripravilo in vzpostavilo le 13 operaterjev. Znanje o IPv6 med ključnimi skrbniki je v povprečju relativno dobro, je pa precejšnje število operaterjev izrazilo interes po dodatnem izobraževanju, predvsem iz področja varnosti v IPv6 omrežju.
Še vedno obstajajo številni problemi oziroma negativni vplivi, ki preprečujejo pospešeno uvedbo IPv6. Med najbolj izpostavljeni so problemi pri pomanjkanju uporabniške opreme, visok strošek zaradi potrebne zamenjave, majhno povpraševanje uporabnikov, neznanje ter malo vsebin, ki bi bile dostopne tudi prek IPv6.