Raziskava o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v oktobru 2019 in Analiza stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah

Agencija je v mesecu novembru 2019 s pomočjo zunanjega izvajalca izvedla periodično raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v mesecu oktobru 2019 in analizo stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah.

Rezultati raziskave kažejo, da so izdatki za vse elektronske komunikacije v gospodinjstvih (vključno z mobilno telefonijo) za dobro polovico vprašanih (52,5%) znašali med 31 EUR in 80 EUR. 29,6% vprašanih je za elektronske komunikacije v mesecu oktobru 2019 plačala več kot 80 EUR, manj kot 30 EUR pa slabih 5% vprašanih. Te številke so podobne lanskoletnim.

Mesečni izdatki za vse elektronske  komunikacijske storitve v gospodinjstvu v mesecu oktobru 2019 znašajo v povprečju 76,13 evrov na gospodinjstvo oziroma 35,40 evrov na osebo. Sicer pa je 44,7% vprašanih (lani le 22,7%) odgovorilo, da je, zaradi previsokih stroškov, že razmišljalo o prekinitvi oz. prehodu na cenejši naročniški paket za vse oziroma za posamezne storitve, medtem ko je prehod na cenejši paket oziroma spremembo naročniškega razmerja že izvedlo 4,1% anketiranih.

Ključni dejavniki pri izbiri ponudnika interneta ali paketa storitev so cena, kvaliteta storitev in paketna ponudba. Skoraj polovica vprašanih pa med pomemben element pri izbiri ponudnika uvršča tudi hiter odziv ponudnika v primeru nedelovanja storitev. Za višjo hitrost prenosa podatkov/interneta ni pripravljeno plačati več skoraj 74% anketirancev, saj jih od teh kar 60% višje hitrosti ne potrebuje. Večina anketiranih (62,7%) v domačem okolju uporablja brezžično domače omrežje (WiFi), preko katerega se s pomočjo računalnika, tablice ali telefona povezuje v internet.

Dobra tretjina (37,0%) anketirancev ne pozna hitrosti prenosa podatkov svojega domačega dostopa do interneta, slaba polovica anketiranih (46%) ima hitrost prenosa podatkov do 100 Mbit/s, hitrosti višje od 100 Mbit/s pa ima 17% vprašanih. 58,3% vprašanih je s pomočjo programov za merjenje hitrosti vsaj enkrat preverilo dejansko hitrost prenosa podatkov, ki jo ima doma. Najpogostejša težava, s katero se srečuje skoraj 36% anketirancev, je prekinjeno delovanja interneta.

Največ anketiranih gospodinjstev uporablja storitve IP televizije (51%), sledi ji kabelska televizija (40%).  Končni uporabniki se odločajo za izbran tip dostopa do televizije zato, ker je v paketu, sledi razlog dodatne storitve, na tretjem mestu je cena.

Anketiranci večinoma dobro skrbijo za varno uporabo interneta, saj večina njih zaščiti občutljive in osebne informacije (89,4%), prav tako pa se izogibajo prenosu nenavadnih aplikacij in aplikacij iz neznanih virov (87,8%). Anketiranci razmeroma dobro poznajo Uredbo o varstvu osebnih podatkov na spletu (GDPR); tri četrtine (78,9%) se jih zaveda, da so na podlagi uredbe strožji pogoji za veljavno privolitev posameznikov za obdelavo podatkov, dve tretjini (68,5%) ve, da ima posameznik pravico izvedeti, katere podatke o njem ima določeno podjetje.

Večina vprašanih (95%) je seznanjena z namenom uporabe in možnostjo brezplačnega klica na številke 112 in 113. Nasprotno je s poznavanjem številke 116, kot enotne evropske številke za storitve z družbeno vrednostjo (npr. dežurna telefonska številka 116 000 za prijavo pogrešanih otrok), saj jo pozna le 11% vprašanih. V Sloveniji se sicer v ta namen  uporabljajo še druge telefonske številke.

Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij (1.59 MB)

[ Prenesi ]

Analiza stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah (1.42 MB)

[ Prenesi ]