Preoblikovanje poštnega omrežja

Na agencijo se je v zadnjem času obrnilo več uporabnikov poštnih storitev, ki so izrazili nezadovoljstvo bodisi s preoblikovanjem pošte bodisi z zaprtjem pošte v njihovem kraju. Agencija pojasnjuje, da je v postopkih predlaganega preoblikovanja ali zaprtja pošt njena pristojnost omejena na ugotavljanje, ali bo v primeru predlaganega  preoblikovanja ali zaprtja še zagotovljeno ustrezno število kontaktnih točk, pri čemer so kontaktne točke lahko organizirane kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike.

Izvajalec univerzalne poštne storitve izpolni zahtevo glede gostote omrežja, če sta izpolnjena dva pogoja:

• v vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije mora biti najmanj ena kontaktna točka, ki je organizirana kot pošta ali pogodbena pošta,
• za 95 % prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 kilometra.

Če sta oba pogoja izpolnjena in je vloga popolna, agencija izda soglasje za predlagano preoblikovanje oziroma zaprtje kontaktne točke.

Obenem zakonodaja omogoča izvajalcu univerzalne poštne storitve, da z analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev, ki temelji na letnem merjenju števila obiskov in števila izvedenih storitev na kontaktni točki, ki je edina pošta ali pogodbena pošta v občini, dokaže, da bi bilo razumnim potrebam uporabnikov poštnih storitev zadoščeno tudi v primeru preoblikovanja kontaktne točke v drugo organizacijsko obliko (npr. v premično kontaktno točko). Kljub preoblikovanju pa ne sme zračna razdalja za 95 % prebivalcev Republike Slovenije do najbližje pošte ali pogodbene pošte presegati 4,5 km.

Agencija nadalje pojasnjuje, da mora Pošta Slovenije, d. o. o. kot izvajalka univerzalne poštne storitve vsaki vlogi za preoblikovanje ali zaprtje kontaktne točke priložiti tudi mnenje lokalne skupnosti. Gre za obvezno sestavino vloge, pri čemer Pošta Slovenije, d. o. o. na (bodisi pritrdilno bodisi odklonilno) mnenje lokalne skupnosti ni vezana. Namen zahteve po predložitvi mnenja lokalne skupnosti je v tem, da je Pošta Slovenije, d. o. o. tudi formalno zavezana z lokalno skupnostjo vzpostaviti komunikacijo in si prizadevati poiskati rešitev, ki bi v največji meri upoštevala razumne potrebe uporabnikov poštnih storitev v lokalnem okolju, obenem pa bi Pošti Slovenije, d. o. o. omogočala finančno vzdržno izvajanje univerzalne poštne storitve.

Agencija poudarja, da so se v zadnjih letih spremenile potrebe uporabnikov poštnih storitev, saj elektronska korespondenca nadomešča pisemske pošiljke. Število izvedenih poštnih storitev upada, zato je eden izmed odzivov izvajalcev univerzalne poštne storitve v vseh državah EU prilaganje omrežja spremenjenim potrebam uporabnikov.

Iz raziskave zadovoljstva uporabnikov s pogodbenimi poštami za leto 2017 izhaja, da je večina anketirancev zadovoljnih z zamenjavo prejšnje pošte s pogodbeno pošto. Agencija nadalje ugotavlja, da uporabniki v primeru preoblikovanja ali zaprtja pošte kot razlog nezadovoljstva pogosto navajajo posledično otežen dostop do denarnih storitev in plačilnega prometa. Tudi glede na rezultate raziskav o zadovoljstvu s poštnimi storitvami med splošno javnostjo je bil v letih od 2007 do 2015 poglavitni razlog za obisk pošte izvedba denarnih storitev oziroma plačilnega prometa in ne izvedba poštne storitve. Agencija pojasnjuje, da navedene storitve niti niso del univerzalne poštne storitve niti niso poštne storitve, zato v zvezi z njimi agencija nima nikakršnih pristojnosti (raziskave so dostopne na povezavi).

Eden temeljnih ciljev delovanja agencije na področju trga poštnih storitev je zagotavljanje izvajanja univerzalne poštne storitve predpisane kakovosti kot to nalaga Zakon o poštnih storitvah. V okviru svojih pristojnosti bo agencija še naprej namenjala posebno skrb zadovoljevanju razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev in nadzoru nad izvajanjem ter kakovostjo univerzalne poštne storitve.