Digitalna radijska omrežja

Kljub temu, da je analogni FM radio še vedno prevladujoča radiodifuzna tehnologija za radijske programe, že obstaja možnost digitalnih radijskih omrežij. V radijskem spektru jim je namenjen prostor na VHF področju (band III, 174-230 MHz) in L področju (1452-1490 MHz). Prevladujoča tehnologija za digitalna radijska omrežja je T-DAB, vendar se proučujejo tudi drugi sistemi. Prav tako se proučujejo možnosti in tehnologije za digitalizacijo dela radijskega spektra, ki ga trenutno zaseda FM radio (87,5-108 MHz).

Razlika med analognim in digitalnim oddajanjem

Bistvena razlika med analognim in digitalnim oddajanjem radijskih programov je v tem, da je pri analognem oddajanju (FM radio) frekvenca povezana z enim programom, pri digitalnem oddajanju pa se na določeni frekvenci oddaja digitalni paket programov – multipleks. Zaradi tega pri digitalnih omrežjih delimo subjekte na izdajatelje programov in operaterje omrežij.

Razlika je tudi v načinu uporabe frekvenc. Pri analognih omrežjih oddajniki delujejo na različnih frekvencah, pri digitalnih omrežjih pa lahko tvorimo enofrekvenča omrežja, kjer so vsi oddajniki, ki sestavljajo omrežje, med samo sinhronizirani in oddajajo na isti frekvenci. S tem je zagotovljena bolj učinkovita raba radiofrekvenčnega spektra.

Kako do frekvenc?

Pri digitalnih radijskih omrežjih izdajatelji programov ne pridobivajo frekvenc, ampak najemajo prostor (oziroma kapaciteto) v obstoječih multipleksih (digitalnih paketih programov). Izdajatelj radijskega programa mora še vedno prek javnega razpisa pridobiti dovoljenje za razširjanje v digitalni tehniki.

Frekvence za digitalna radijska omrežja zainteresirani operaterji pridobijo prek javnih razpisov. Na javnem razpisu lahko kandidirajo tudi izdajatelji programov, vendar pa morajo v primeru, da na razpisu uspejo, nuditi storitve pod enakimi pogoji tudi drugim zaiteresiranim izdajateljem, ki razpolagajo z ustreznim dovoljenjem.

S prehodom na digitalno televizijsko oddajanje se je sprostil tudi radijski spekter na VHF področju, kjer ima Slovenija pravice za štiri nacionalna pokrivanja, dodatna (predvsem lokalna in regionalna) pokrivanja pa so še na L področju. Vse te pravice so določene z geografskimi območji, kjer ima država pravico do uporabe določenih mednarodno usklajenih frekvenc. Preden lahko agencija objavi javni razpis za tako omrežje, mora mednarodno uskladiti tehnične parametre za posamezne oddajne točke, ki bodo sestavljale digitalno omrežje. Ker prehod v sosednjih državah še ni končan in tudi druge države načrtujejo svoja omrežja, so postopki usklajevanja še vedno v teku. Ko bodo ti postopki zaključeni, bo agencija v primeru zanimanja frekvence za digitalna radijska omrežja tudi razpisala.

Pri FM radiu je bila praksa, da je vsak izdajatelj radijskega programa širil mrežo oddajnikov in pokrivanje na želena območja. Pri digitalnih radijskih omrežjih tak pristop ni več možen, saj z omrežjem upravlja operater, ki v multipleksu združuje več programov, po drugi strani pa je geografsko območje omrežja že vnaprej definirano in ga načeloma ni možno spremeniti.

Trenutno razpolaga s frekvencami za eno digitalno radijsko omrežje samo RTV Slovenija (obratuje samo oddajna točka Krvavec). Razlogov za majhno zanimanje za digitalno radijsko oddajanje je več, eden glavnih pa je ta, da na trgu ni sprejemnikov, saj ni primerne ponudbe programov. Drugi razlog je tehnologija T-DAB, ki v povezavi geografskimi območji sicer nudi kapaciteto za kar nekaj programov, vendar pa se ta pri ohranjanju kakovosti (manjše stopnje stiskanja) znatno zmanjša.

Poleg starejše tehnologije T-DAB (in novejše različice T-DAB+) se v okviru CEPT preučujejo tudi druge tehnologije, ki bi se lahko uporabile tako na VHF področju kot tudi za prehod na digitalno oddajanje v radijskem spektru, ki je trenutno namenjen FM radiu.