Portal PLUS: območja pokrivanja

Agencija odgovarja uredniku Portala PLUS Dejanu Steinbuchu.

Ali drži, da je AKOS za pravno mnenje v zvezi z zmanjševanjem območja pokrivanja oktobra 2017 Inštitutu za javno upravo plačal 6.309,99 EUR?

Agencija je za predmetno pravno mnenje Inštituta za javno upravo plačala 6. 222,00 EUR.

Zakaj je AKOS nadaljeval s prakso zmanjševanja območij pokrivanja, kljub temu, da je Inštitut za javno upravo v svojem mnenju navedel, da to AKOS ne bi smel početi?

Pravno mnenje Inštituta za javno upravo je datirano na 25. 9. 2017. ODRF, ki je bila odpravljena s sodbo upravnega sodišča z dne 22. 1. 2019, pa je bila izdana 4. 9. 2017, torej preden je agencija pravno mnenje IJU sploh prejela.

Pravno mnenje Inštituta za javno upravo, ki ga je naročila agencija, ne govori o tem, da agencija ne bi smela zmanjševati območij pokrivanja, pač pa da to lahko stori samo pod pogoji, ki jih določa zakon. Stališče avtorjev pravnega mnenja je, da Zekom-1 imetniku ODRF zagotavlja pravico do podaljšanja te odločbe, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo teh frekvenc in če podaljšanje ni v očitnem nasprotju s cilji iz 194., 195., 196. in 197. člena ZEKom-1. Poseg v ODRF pa je v skladu s pravnim mnenjem dopusten le, če zakon izrecno pooblašča agencijo, da spremeni prejšnjo odločbo. Obenem navajajo, da morajo biti spremembe ODRF praviloma utemeljene na spremenjenih okoliščinah, saj je institut spremembe ODRF namenjen prilagajanju uporabe dodeljene frekvence spremembam v okolju.

Ali drži, da AKOS pri izračunu območja pokrivanja radiodifuznih radijskih programov ne upošteva območja, ki ga pokriva mono signal in upošteva samo stereo? (to pomeni, da pri izračunu upošteva samo razmerja, ki veljajo za stereo) Ali drži, da bi bilo območje pokrivanja radiodifuznih radijskih programov večje, če bi AKOS upošteval priporočila ITU za mono signal? Na osnovi katere pravne podlage, je AKOS odločil, da mono signala pri izračunu območja pokrivanja ne bo upošteval?

Stereo način oddajanja je splošno uporabljeni način oddajanja za FM radio, ki se tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah uporablja že več desetletij. Za tak način oddajanja oz. sprejema se tudi planirajo in mednarodno usklajujejo radijske frekvence za FM radio. Posledično tako agencija kot tudi pristojne uprave drugih državpri vseh izračunih upoštevajo vrednosti, ki se nanašajo na stereo oddajanje oz. sprejem. Vsak radijski sprejemnik lahko sprejema tudi v mono načinu, vendar pa to ne sme vplivati na vrednosti zaščitnih razmerij, ki so potrebne za zaščito stereo sprejema, saj so te vrednosti višje, kar posledično pomeni tudi večjo zaščito frekvenc.

Na hipotetična vprašanja glede mono sprejema agencija ne more odgovoriti, saj se pri analizi upošteva konkretno dejansko stanje in konkretni tehnični parametri iz ODRF oz. registra frekvenc GE84.

Sicer pa je agencija že odgovarjala na podobna vprašanja (glej povezavo).

Kako direktorica AKOS Tanja Muha komentira, da je AKOS v primeru postopka 88,7 MHz v Celju leta 2017 uporabil spektrogram iz leta 2008, ki pa ga v spisu sploh ni? Kako sicer Tanja Muha komentira, da spektrograma ni v spisu za 88,7 MHz Celje? Kako Tanja Muha komentira očitke, da je AKOS "prirejal dokaze za nazaj" in spektrogram kot argument navedel v trenutku, ko se je izkazalo, da meritev sploh ni? Ali je strokovno upravičeno, da AKOS za določanje motenj uporablja 9 let stare spektrograme? Ali je na AKOS pogosta praksa, da se odločitve sprejemajo na osnovi listin, ki jih ni v spisu in strankam tekom postopka niso dostopne? Kako Igor Funa komentira, da je v primeru Celje 88,7 MHz predlagal spremembo frekvence zaradi učinkovite rabe, potem pa je brez ustrezne preverljive tehnične obrazložitve odstopil od predloga? Zakaj Igor Funa, ko so ga predstavniki radijske postaje v primeru 88,7 MHz Celje zaprosili za kopijo meritev ni povedal, da teh meritev v resnici sploh ni?

Ugotovitve v konkretnem postopku Celje Golovec 88,7 MHz so temeljile na analizi radiofrekvenčnega spektra, kjer so bili narejeni teoretični izračuni. Prav tako so bile upoštevane arhivske meritve, s katerimi je agencija na predmetnem območju razpolagala. Del teh arhivskih meritev je tudi omenjeni spktrogram iz leta 2008, ki jih agencija hrani, vendar niso del spisov v konkretnih postopkih.

Meritve dejanskih signalov na terenu v tem konkretnem postopku niso bile izvedene, saj je agencija odločila, da se podaljša veljavnost ODRF na obstoječi frekvenci.  Odločitev je sprejela agencija in ne Igor Funa, ki je v tem konkretnem upravnem postopku le opravil določena dejanja.

Sicer pa je agencija že odgovarjala na podobna vprašanja (glej povezavo).

Zakaj agencija v enih primerih motnje ugotavlja z meritvami na terenu v drugih primerih pa na le osnovi teoretičnih izračunov?

Pri upravljanju z radiofrekvenčnim spektrom (kamor sodi tudi ugotavljanje motenja sprejema) je treba upoštevati tudi časovna nihanja jakosti koristnega signala in jakosti motilnih signalov. Zaradi tega se uporabljajo teoretični izračuni, ki temeljijo na dovoljenih tehničnih parametrih radijskih postaj in propagacijskih modelih, s katerimi je možno v relativno kratkem času izračunati oz. napovedati jakost signalov za daljše časovno obdobje v vseh točkah znotraj ciljnega območja. Tako agencija tudi v vseh postopkih mednarodnega usklajevanja radijskih frekvenc uporablja predvsem teoretične izračune s propagacijskimi modeli.

Na podlagi teoretičnega izračuna agencija ugotovi vpliv tuje radijske postaje in morebitno motenje (oz. prevelik vpliv) na obstoječe slovenske postaje (oz. pravice Republike Slovenije do uporabe radijskih frekvenc), ki bi ga posamezna tuja postaja lahko povzročila. V primeru, da agencija na podlagi teoretičnega izračuna ugotovi, da obstaja možnost motenja (oz. prevelikega vpliva na) slovenske postaje, agencija tuji državi zavrne izdajo soglasja za novo frekvenco - izključno na podlagi teoretičnega izračuna. Postopki na podlagi teoretičnih izračunov so splošno uveljavljeni tako v mednarodnih kot tudi v nacionalnih postopkih upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom in jih uporabljajo evropski in drugi regulatorji, saj je, kot je že bilo pojasnjeno, na tak način mogoče v relativno kratkem času izračunati oz. napovedati jakost signalov za daljše časovno obdobje v vseh točkah znotraj ciljnega območja.

V primeru konkretne prijave motenja sprejema agencija z merivami na terenu preveri dejansko stanje in glede na ugotovitve po potrebi tudi ukrepa.

Ali lahko s pomočjo teoretičnega izračuna AKOS ugotovi motnjo, ki jo povzroča na primer italijanski oddajnik, ki deluje v nasprotju z mednarodno koordiniranimi frekvencami?

Za teoretični izračun signala katerekoli radijske postaje so potrebni podatki o radijski postaji (vključno s podatki o oddajni lokaciji) oz. konkretni tehnični parametri s katero deluje radijska postaja.
V primeru, da so ti podatki znani, je možno ugotoviti vpliv na druge radijske postaje.

Kako direktorica Tanja Muha komentira, da AKOS večino postopkov podaljšanja dovoljenja za radiodifuzne radijske oddajnike prične z stališčem o zmanjšanju pokrivanja ali celo odvzemu dodatnih/nadomestnih  frekvenc, potem pa v nekaterih primerih tekom postopka brez ustrezne obrazložitve spremeni stališče?  Kako direktorica Tanja Muha komentira očitke, da je razlog za spreminjanje stališč brez obrazložitve korupcija oseb, ki vodijo postopke? Kako Igor Funa komentira očitke, da svoje odločitve arbitrarno prilagaja temu ali mu stranka v postopku nekaj plača ali ne?

Med postopkom se ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. Agencija kategorično zavrača očitke, ki namigujejo na korupcijo in niso dokazani pred ustreznimi organi.

Kako Tanja Muha komentira Informacijo, da se boji preverjena njene strokovnosti v primeru postopka, ki ga je predlagal svet AKOS, ker naj ne bi imela dovolj strokovnega znanja za funkcijo, ki jo upravlja?

Navedena informacija ne drži.

Kako Tanja Muha komentira, da AKOS v svojih sklepih navaja "usmeritve sodišča" in ne "sodbo"? Lahko razumemo uporabo besedne zveze "usmeritev sodišče" kot poskus prikrivanja tega, da je sodišče izdalo sodbo s katero je sodišče ugotovilo, da je AKOS ravnal v nasprotju z zakonom? Ali bo Tanja Muha prevzela odgovornost zato, da se je podpisoval pod sklepe, ki so se izkazali za nezakonite/v nasprotju z zakonom?

Agencija predvideva, da je mišljen sklep agencije št. 38111-105/2018/10, 38111-121/2018/4 z dne 11. 2. 2019 (sklep o razdružitvi) in ne gre za prikrivanje ničesar. Agencije je v predmetnem sklepu sklicevala na točno določeno sodbo (št. IU 2282/2017-18 z dne 22. 1. 2019), s katero je Upravno sodišče RS odpravilo odločbo agencije št. 38111-22/2017/23 z dne 4. 9. 2017. V sklepu torej agencija citira sodbo in s tem ničesar ne prikriva. V odločbi pa so "usmeritve" sodišča mišljene kot pravno mnenje, stališče sodišča (navedene v tej konrketni sodbe), na katere je agencija glede na 64. člena Zakona o sodnem sporu pri ponovnem odločanju vezana.

Ali drži, da je Igor Funa na AKOS-u eden ključnih zagovornikov zmanjševanja območij pokrivanja? Kako komentirate informacijo, da je oseba zaposlena na AKOS (ime je znano uredništvu) izjavila, da se območja zmanjšujejo zato, ker imajo uradniki na AKOS v primeru manjših območij manj dela v primeru prijave motnje ali slabše slišnosti, saj jim ni treba ukrepati, če je motnja izven območja?

Območje pokrivanja frekvence za analogno radiodifuzijo je območje, kjer so izpolnjeni pogoji za kakovosten sprejem (zadostna jakost koristnega signala in hkrati tudi zadostno razmerje med koristnim signalom in motilnimi signali) in je odraz tehničnih parametrov radijske postaje, za katero se izdaja ODRF, ter vpliva, ki ga imajo na to radijsko postajo geografsko in frekvenčno njej sosednje radijske postaje.

Agencija ne vodi postopkov s ciljem zmanjšanja območij pokrivanja. V postopkih podaljšanja ODRF je dolžna v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah preveriti izpolnjevanje vseh pogojev in če ugotovi, da ODRF ne bi bilo mogoče podaljšati, pred zavrnitvijo vloge preveri, ali je mogoče ODRF ustrezno spremeniti, pri tem pa skuša imetniku v maksimalno ohraniti pravice iz ODRF, ki se podaljšuje.

Vsaka sprememba ODRF je delo agencije, saj to pomeni uvedbo postopka spremembe odločbe po uradni dolžnosti. Pri tem ima agencija ob spremembi bistveno več dela, saj išče "omilitvene ukrepe", ki bi v okviru možnosti omilili morebitno zmanjšanje območja pokrivanja skladno z ZEKom-1.

Agencija je na podobna vprašanja že odgovarjala (glej povezavo 1 oziroma povezavo 2).