Portal PLUS: območje pokrivanja in način oddajanja

Agencija odgovarja uredniku Portala PLUS Dejanu Steinbuchu.

AKOS je v odločbi št. 38111-113/2016/38 za uporabo radijskih frekvenc zapisal, da je območje pokrivanja izračunal s pomočjo orodja ICS Telecom francoskega proizvajalca ATDI, upoštevajoč mednarodno priporočilo ITU-R P.1546 in ITU-R BS.412. V zvezi s tem nas zanima, od katerega datuma dalje AKOS uporablja ta model pri določanju območja pokrivanja (območje pokrivanja je PRILOGA1 ODRF) za analogne radiodifuzne radijske postaje v Sloveniji?

Programsko orodje ATDI je bilo kupljeno v letu 2005. Temu so sledila izobraževanja uporabnikov, preiskušanja in postopna uporaba v postopkih agencije. Agencija v postopkih podaljšanja ugotavlja, da  v preteklosti v določenih primerih vpliv frekvenčno in geografsko sosednjih postaj ni bil v zadostni meri upoštevan. Agencija je ob podaljšanju dolžna v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah preveriti izpolnjevanje vseh pogojev in če ugotovi, da ODRF ne bi bilo mogoče podaljšati, pred zavrnitvijo vloge preveri, ali je mogoče ODRF ustrezno spremeniti, pri tem pa skuša imetniku v maksimalno ohraniti pravice iz ODRF, ki se podaljšuje.

Zanima nas, na osnovi kakšnega zakona ali podzakonskega akta je AKOS določil, da se območje pokrivanja računa samo za stereo in ne tudi za mono signal? Ali bi bila območja pokrivanja, ki so določena v PRILOGI1 k ODRF večja, če bi AKOS v svojih izračunih uporabljal priporočila ITU-R BS.412 za mono signal? Bi bilo število poslušalcev, ki so se znašli znotraj območja pokrivanja, v primeru uporabe priporočil ITU-R BS-412 za mono večje, kot če se uporablja priporočila za stereo? Ali lahko trdimo, da je AKOS dolžan "ščititi" manj poslušalcev radijskih programov pred motnjami, ker se uporablja izračun, ki temelji na priporočilih za stereo namesto na priporočilih za mono signal?

Stereo način oddajanja je splošno uporabljeni način oddajanja za FM radio, ki se tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah uporablja že več desetletij.  Za tak način oddajanja oz. sprejema se tudi planirajo in mednarodno usklajujejo radijske frekvence za FM radio. Posledično tako agencija kot tudi pristojne uprave drugih državpri vseh izračunih upoštevajo vrednosti, ki se nanašajo na stereo oddajanje oz. sprejem. Vsak radijski sprejemnik lahko sprejema tudi v mono načinu, vendar pa to ne sme vplivati na vrednosti zaščitnih razmerij, ki so potrebne za zaščito stereo sprejema, saj so te vrednosti višje, kar posledično pomeni tudi večjo zaščito frekvenc.

Na hipotetična vprašanja glede mono sprejema agencija ne more odgovoriti, saj se pri analizi upošteva konkretno dejansko stanje in konkretni tehnični parametri iz ODRF oz. registra frekvenc GE84.

Ali drži, da AKOS pri določanju območja pokrivanje upošteva točko 3.8.3 GE84, ki določa najbolj neugodne razmere glede možnega vpliva motilnih signalov? Ali drži, da je v primeru, da se v skladu s točko 3.8.3 GE 84 ne upošteva polarizacija, signal za 10 dB slabši? Kdaj je AKOS pri določanju območja pokrivanja, ki je Priloga1 k ODRF, pričel uporabljati točko 3.8.3 GE84 (neupoštevanje polarizacije z namenom doseganja najbolj neugodnih razmer glede možnega vpliva motilnih signalov)? Ali drži, da je točka 3.8.3 GE84 namenjena  mednarodnemu usklajevanju in ni namenjena določanju območij pokrivanje znotraj držav? Ali drži, da AKOS na osnovi točke 3.8.3 GE84 ni zavezan k temu, da polarizacije ne upošteva, saj gre v primeru določanja območja pokrivanja znotraj države za interno zadevo in zato tako strogi kriteriji niso potrebni in niti predpisani? Ali drži, da bi bilo območje pokrivanja večje, ker bi bil koristni signal za potrebe računanja območja pokrivanje za 10dB boljši? Ali lahko AKOS potrdi, da ga 3.8.3 GE zavezuje, da ne upošteva polarizacije pri računanju območja pokrivanje za potrebe ODRF? Ali lahko trdimo, da so se območja pokrivanja radijskih programov (priloga1 ODRF), ki oddajajo v Sloveniji z dnem, ko je AKOS pričel uporabljati 3.8.3 GE84, pričela manjšati glede na območja, ki so bila določena pred tem? (neupoštevanje polarizacije z namenom doseganja najbolj neugodnih razmer glede možnega vpliva motilnih signalov). Ali drži, da je AKOS z upoštevanjem najbolj neugodnih razmer po točki 3.8.3 GE84 dosegel zmanjšanje območja pokrivanje v primerjavi z izračunom, kjer se to ne upošteva?

Način sprejema FM radia je običajno tak, da polarizacija antene ni fiksna oz. ni določena. Že pri izdelavi začetnega plana frekvenc za FM radio na sami konferenci leta 1984, se ni upoštevalo razlikovanja zaradi polarizacije. Tudi v postopkih medarodnega usklajevanja frekvenc za FM radio se polarizacija praviloma ne upošteva, kar pomeni, da se upoštevajo najneugodnejše razmere glede vpliva motilnih signalov. Posledično se to odraža tudi pri določitvi območja FM radijske postaje, kjer naj bi bil zagotovljen kakovosten sprjejem. Pri tem ne gre za strožje kriterije, ampak le za upoštevanje vpliva motilnih signalov na tak način, da je znotraj območja pokrivanja FM radijske postaje zagotovljen kakovosten sprejem ne glede na polarizacijo sprejemne antene, saj, kot je bilo pojasnjeno, polarizacija antene pri večini FM sprejemnikov ni fiksna oz. ni določena.

Ali drži, da je AKOS pri določanju območja pokrivanja v odločbi št. 38111-113/2016/38 v skladu s točko 3.8.3 GE 84 ni upošteval polarizacije?

Agencija ne komentira ničesar v zvezi z izdano ODRF za radijsko postajo Kamenščak 90,0 MHz, saj je sprožen upravni spor.