Agencija odgovarja uredniku Portala PLUS Dejanu Steinbuchu.
Zakaj Agencija meni, da za strategijo, ki je tako pomemben dokument, da jo mora celo vlada potrditi, ni potrebna javna razprava?
Kot smo vam že pojasnili v odgovorih z dne 31. 7. 2018, je agencija izvedla javno razpravo v zvezi z strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, čeprav ji zakon tega ne nalaga. Agencija je samoiniciativno objavila omenjeno strategijo in pozvala zainteresirano javnost k podaji pripomb. Prejela je pripombe štirih deležnikov na telekomunikacijskem trgu.
Odgovori z dne 31. 7. 2018 so dostopni na povezavi.
Zakaj Agencija, ki ji Zakon o elektronskih komunikacijah določa, da je njeno delo javno, meni, da v primeru strategije ni potrebna javna razprava, kot to določa 204. člen tega zakona?
Odgovor vam je agencija že posredovala 31. 7. 2018 in ga na tem mestu ponavlja.
204. člen Zakona o elektronskih komunikacijah določa:
(1) Agencija in drugi državni organi morajo pri oblikovanju politike na trgu elektronskih komunikacij pred sprejetjem ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na ta trg, in pri sprejemanju predpisov pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.
(2) Agencija in drugi državni organi morajo pred sprejetjem aktov in predpisov iz prejšnjega odstavka njihove predloge objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
(3) Po poteku roka iz drugega odstavka tega člena in pred sprejetjem akta ali predpisa iz prvega odstavka tega člena mora agencija ali drug državni organ na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja in pripombe ter v objavi navesti način, kako so bila upoštevana, ali razloge, zaradi katerih niso bila upoštevana. Pri tem se informacije in podatki, ki so zaupne narave, ne objavijo.
Strategija ne določa pravic in obveznosti ter ne nalaga ukrepov, temveč določa usmeritve, zaveze in namere glede urejanja posameznega področja ali naslavljanja posameznega vprašanja. Pojasnilo v zvezi z obveznostjo postopka izvedbe javnega posvetovanja je dostopno na povezavi.
Pripravo strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, pridobitev soglasja vlade in objavo omenjene strategije agenciji nalaga 24. člen Zakona o elektronskih komunikacijah.
Odgovori z dne 31. 7. 2018 so dostopni na povezavi.
Zakaj Agencija ni objavila pripombe na strategijo, preden je bil dokument poslan na vlado?
Ker v tem primeru ni šlo za predpisan postopek javnega posvetovanja, agencija ni dolžna spoštovati rokov in drugih določil 204. člena Zakona o elektronskih komunikacijah.
Ali je Agencija skupaj s strategijo v mesecu maju 2018 na vlado poslala tudi pripombe, ki jih je prejela?
Agencija je pripombe posredovala vladi naknadno.
Kje lahko javnost izve, kakšni so kriteriji, po katerih agencija določa, kateri predlog pripombe je smiseln in kateri ne?
Agencija je konstruktivne pripombe upoštevala po svoji strokovni presoji, kot je to napovedala v okviru posvetovanja z javnostjo (glej povezavo).
Sicer pa agencija pri sprejemanju svojih odločitev ravna kot strokoven in neodvisen regulatorni organ skladno s cilji in nalogami, ki jih določa zakonodaja.
Kako lahko javnost izve, kateri lobij je dosegel, da so se njegove pripombe upoštevale?
Agencija ne sprejema svojih odločitev na podlagi lobističnih pritiskov, temveč na podlagi strokovnega znanja in transparentno posredovanih mnenj, predlogov in pripomb zainteresirane javnosti. Prejete pripombe obravnava strokovno, in če so relevantne, jih tudi upošteva.
Kot je navedeno v odgovoru z dne 31. 7. 2017, sta obe inačici strategije, ki ju je pripravila agencija, objavljeni. Prav tako so objavljene pripombe zainteresirane javnosti, tako da lahko vsakdo prebere vse dokumente in ugotovi, katere pripombe so bile upoštevane.
Ker niste odgovorili na vprašanje »Gospa Muha v svojem popravku navaja, da je Agencija s strategijo sledi veljavni zakonodaji. Kateri člen Zakona o telekomunikacijah predvideva "razpise za testne namene"?« vas prosimo, da nam podate točen odgovor.
Kot smo vam v zvezi s tem že odgovorili, je podeljevanje frekvenc brez razpisa z zakonom omejeno, saj 53. člen Zakona o elektronskih komunikacijah določa: »Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov radijske opreme, izda agencija za omejeno območje pokrivanja in največ za 90 dni. V primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti daljše od treh let.«
Kjer pa so frekvence proste in še ni na voljo opreme, se lahko ob izraženem interesu operaterjev razpiše frekvence z javnim razpisom, da jih imetniki uporabijo v testne namene, kasneje pa za komercialne namene (drugi odstavek 33. člena). To se upošteva pri pripravi razpisnih pogojev in izklicnih cen.
Kateri člen ZEKom omogoča izvedbo razpisa, katerega namen je podelitve frekvence v testne namene? (ZEKom namreč določa zapis za redno rabo in podelitev brez razpisa v testne namene, nikjer pa ni »razpisa za potrebe testiranja«) To je tisto, kar želimo, da nam pojasnite. Ustvarja se vtis, da si AKOS izmišljuje stvari, ki jih ni v zakonu in to nameravamo tudi napisati v članku, če ne dobimo pojasnila od kot »razpis za potrebe testiranja«.
Odgovor je pri prejšnjem vprašanju. V veljavni je sicer ZEKom-1 in ne ZEKom, kot navajate v vašem vprašanju.
Zakaj je agencija šla v razpis izvajalca razpisa še preden je dobila v skladu z strateškimi usmeritvami soglasje vlade na strategijo?
Agencija je dobila strateške usmeritve Ministrstva za javno upravo (glej povezavo), ki ji med drugim nalagajo podelitev frekvenc v pasu 700 MHz. Vzporedno s pripravo strategije upravljanja radiofrekvenčnega spektra je pripravljala tudi javni razpis. Za kvalitetno pripravo na postopek javnega razpisa agencija nujno potrebuje znanja, ki jih bo pridobila s sodelovanjem z zunanjimi svetovalci. Pred objavo javnega razpisa je treba ustrezno definirati oziroma doreči posamezne vsebine. V te postopke je vključena tudi zainteresirana javnost, ki se je te vsebine tičejo. Tako pripravljeni dokumenti pa se lahko uporabijo, tudi če bi bil javni razpis izveden kasneje.
Lahko štejemo, da je agencija porabljala sredstva nezakonito, ker je sklepala pogodbe z izvajalci še preden so bili pogoji za razpis 700MHz izpolnjeni (soglasje vlade na strategijo)?
Ne. Pogodbe s svetovalci ne določajo ničesar, kar bi bilo izven okvira predvidenega javnega razpisa, ne glede na to, kdaj bo razpis izveden. Kot že pojasnjeno v prejšnjem odgovoru, bo agencija znanja, ki jih bo pridobila s sodelovanjem z zunanjimi svetovalci, vključila v osnutek razpisne dokumentacije, ki bo predložen v javno obravnavo.
RSS
English
Na vrh strani
Natisni