Ste na arhivski spletni strani, ki se od 10. 1. 2020 ne osvežuje oziroma ne dopolnjuje več. Za veljavno vsebino obiščite www.akos-rs.si.

Nadzor vsebin

Nadzor vsebin

Agencija izvaja inšpekcijski nadzor nad programskimi vsebinami izdajateljev radijskih in televizijskih programov na podlagi Zakona o medijih ter inšpekcijski nadzor nad ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, tj. linearnih (analogna in digitalna televizija, spletno razširjanje televizijskih programov, nepravi video na zahtevo) in nelinearnih (video na zahtevo) na podlagi Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah.  


V okviru pristojnosti inšpekcijskega nadzora po Zakonu o medijih agencija nadzoruje:

  • izvajanje programskih zahtev in omejitev, ki izhajajo iz dovoljenj za izvajanje radijske oziroma televizijske dejavnosti;
  • deleže lastne produkcije;
  • deleže slovenskih avdiovizualnih del;
  • deleže slovenske glasbe;
  • upoštevanje omejitev pri predvajanju oglaševalskih vsebin v radijskih programih.

 

Agencija v upravnem postopku nadzoruje izpolnjevanje pogojev za status lokalnega, regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa posebnega pomena ter izvaja programske analize v postopkih pridobivanja statusov nepridobitnih radijskih ali televizijskih programov.

 

Na področju elektronskih medijev agencija vodi postopke inšpekcijskega nadzora v skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah, Zakonom o inšpekcijskem nadzoru in Zakonom o splošnem upravnem postopku.

 

V okviru svojih pristojnosti po Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah pa agencija nadzoruje:

  • avdiovizualne medijske storitve na zahtevo;
  • reševanja vprašanj glede jurisdikcije nad avdiovizualnimi medijskimi storitvami v EU;
  • izvajanje zaščite otrok in mladoletnikov pred neprimernimi oziroma potencialno škodljivimi vsebinami v televizijskih programih in v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo;
  • deleže evropskih avdiovizualnih del;
  • upoštevanje omejitev pri predvajanju oglaševalskih vsebin v televizijskih programih;
  • pravico do kratkega poročanja v televizijskih programih;
  • pravico javnosti do spremljanja pomembnejših dogodkov v televizijskih programih;
  • posredovanje podatkov za izvajanje nadzora po ZAvMS.

Agencija začne postopek nadzora po uradni dolžnosti ali na podlagi prejete prijave, ki jo lahko podate tukaj.

 

Postopki inšpekcijskega nadzora

Na področju elektronskih medijev agencija vodi postopke inšpekcijskega nadzora v skladu z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah, Zakonom o inšpekcijskem nadzoru in Zakonom o splošnem upravnem postopku. Če pooblaščena oseba (inšpektor) v inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima v skladu z 32. členom ZIN pravico in dolžnost:

  • odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
  • izvesti postopke v skladu z Zakonom o prekrških,
  • naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
  • predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
  • odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Če inšpektor pri tem naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

Bistvena postopkovna določila pri opravljanju nadzora so:

  • inšpektor opravlja svoje delo z namenom varovanja javnega interesa ter interesa fizičnih in pravnih oseb,
  • inšpektor opravlja nadzorstvene naloge samostojno, pri čemer je dolžan upoštevati navodila in usmeritve predstojnika oziroma nadrejenega,
  • inšpektor mora varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nadzora kot tudi tajnost vira prijave,
  • inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila in brez dovoljenja zavezanca vstopiti v prostore in objekte fizičnih ali pravnih oseb, pri katerih opravlja inšpekcijski nadzor, ne glede na delovni čas ter pregledati delovna sredstva, naprave, poslovne knjige in druge dokumente.

Prekrškovni postopki

V skladu z Zakonom o prekrških ima agencija status prekrškovnega organa. Postopek pred prekrškovnim organom, torej pred agencijo, vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba tega organa.
 
Agencija v skladu z določili ZP-1 odloča o prekršku v tako imenovanem hitrem postopku, ki se začne bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog z zakonom določenih predlagateljev.
 
Če ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in izdati odločbo o prekršku. Če hitri postopek ni dovoljen po določilih ZP-1, mora vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog (redni sodni postopek).
 
Hitri postopek za prekrške se lahko konča z različnimi odločitvami, in sicer:

  • z izdajo odločbe o prekršku (za odločbo o prekršku se šteje tudi plačilni nalog, ki se izda v primeru, če pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav),
  • brez odločbe o prekršku (agencija odloči, da ne bo izdala odločbe o prekršku oziroma vložila obdolžilnega predloga, če dejanje ni prekršek, zaradi zastaranja pregona, zaradi drugih razlogov, ki izključujejo pregon, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn).

Po določnih ZP-1 je zoper odločbo o prekršku in plačilni nalog dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 583 63 00
F: 01 511 11 01
E: info.box@akos-rs.si



Uradne ure:
PON - PET 9:00 - 11:00
SRE - 13:00 - 14:00
Uradne ure po telefonu:
PON - PET 9:00 - 14:00

© 2014 AKOS. Vse pravice pridržane.