Dnevnik: vprašanja o direktorju

Agencija odgovarja novinarki Manji Pušnik

Franc Dolenc, direktor AKOS-a je na položaju od  novembra leta 2011, šele v sredini  februarja 2012 pa je izstopil iz lastništva družbe Invida d.o.o.  Omenjena družba snema za RTV Slovenija, ki jo sicer AKOS (in s tem tudi Franc Dolenc) nadzira. Poleg tega ima g. Franc Dolenc že od leta 2011 odprt tudi s.p. (Interaktivne multimedijske storitve - Mediainteracitive Franc Dolenc, s.p.) prek katerega je delal za RTV Slovenija. Iz predstavitve delovanja družbe Invida je razvidno, da je Franc Dolenc sodeloval pri pripravi risanke Maček Muri in to kot koproducent, plačnik pa je RTV Slovenija. Kako lahko direktor AKOS-a dela še kot samostojni podjetnik in to za ustanovo (RTV Slovenija), ki jo mora nadzirati? Ali ni to v konfliktu interesov? Kako lahko sploh sodelujeta podjetji Invida in Mediainteractive? Torej, gre za sodelovanje družb v lasti sina in očeta, s tem, da je oče (g.Franc Dolenc) še hkrati direktor javne agencije.

Ker je agencija na podobna novinarska vprašanja odgovarjala že v začetku leta 2012, vam najprej posredujemo pojasnila in odgovore agencije, ki so sicer javno dostopni na spletni strani agencije.

Odgovori na vprašanja Financ, objavljeni 30. 1. 2012
Odgovori na vprašanja STA, objavljeni 9. 2. 2012
Odgovori na vprašanja Financ, objavljeni 15. 2. 2012
Zahteva za objavo popravka v Financah, objavljena dne 17. 2. 2012

Kot je agencija že pojasnila v odgovorih za časnik Finance (30. 1. 2012) in STA (9. 2. 2012), nobeno od omenjenih podjetij ne deluje na trgih telekomunikacijskih operaterjev, poštnih storitev, železniških storitev ali izdajateljev medijskih vsebin. To pomeni, da nobeno od podjetij ne deluje na področjih, ki jih regulira agencija. Omenjena podjetja tudi nikoli niso poslovno sodelovala oz. opravljala storitev za agencijo.

Kot izhaja iz odgovora časniku Finance  (15. 2. 2012), je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)  podala mnenje, da se mora direktor agencije izločiti iz postopkov oziroma dela na zadevi, kjer bi do nasprotja interesov lahko prišlo. Pri tem KPK izrecno poudarja, da se o vprašanju, ali je do nasprotja interesov prišlo, odloča glede na okoliščine konkretnega primera. Samo dejstvo, da je podjetje, katerega lastnik je poslovodna oseba agencije, v poslovnem odnosu s subjektom, ki je predmet regulacije, ne more pomeniti, da je že avtomatično prišlo do nasprotja interesov.

Kako lahko poleg rednega dela (delo direktorja agencije je zelo zahtevno in odgovorno) Franc Dolenc opravlja še dela kot samostojni podjetnik?

Direktor agencije v skladu z pogodbo o zaposlitvi strokovno in profesionalno ter v opredeljenih časovnih okvirih opravlja svoje delo in naloge v agenciji.

Pojasnilo g. Dolenca: V svojem podjetju, ki se ukvarja s tehnološkim razvojem naprednih platform za oddaljeno učenje in sodelovanje, kot bivši dolgoletni direktor razvoja v Iskratelu v prostem času prispevam svojo vizijo in ideje, samo razvojno delo pa opravljajo trije redno zaposleni strokovnjaki.

Ali je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sploh  seznanjena, da je Franc Dolenc samostojni podjetnik in hkrati direktor AKOS-a? Če da, kdaj je bila seznanjena in kakšen je bil uradni odgovor KPK?

Kot rečeno, KPK je o tem podala mnenje, kar pomeni, da je bila s primerom seznanjena. Po vedenju agencije, postopka proti direktorju agencije ni uvedla. Uradni odgovor KPK vam lahko poda omenjena institucija.

Ali je država (oziroma vlada), kot lastnik agencije, seznanjena s tem, da ima direktor AKOS-a odprt s.p.? Kdaj so bili o tem lastniki in nadzorniki  AKOS-a seznanjeni? Prosim za konkreten odgovor!

Kot je agencija že pojasnila v odgovorih na vprašanja časnika Finance (15. 2. 2012) in STA (9. 2. 2012), g. Franc Dolenc ob prijavi na razpis za direktorja agencije in postopkih izbire kandidata za vodenje agencije ni prikrival (so)lastništva omenjenih podjetij. Zapiranje omenjenih podjetij ni bilo pogoj v razpisni dokumentaciji. Prav tako to ni bil pogoj za podpis pogodbe o zaposlitvi niti to ni bilo zahtevano v razgovorih pred in po podpisu pogodbe. V skladu s pravili je g. Dolenc prijavil svoje premoženje tudi KPK.

Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da podjetje Invida v lasti  sina direktorja AKOS-a Borisa Dolenca. V  letu 2012  je podjetje Invida od RTV Slovenija prejelo 29 tisoč evrov, v tem letu pa AKOS pod vodstvom Franca Dolenca ni izvajala nadzora nad radijskimi programi RTV SLO.  Zakaj nadzora sploh ni bilo? Prosim za konreten odgovor!

Agencija je v letu 2012 največ časa in resursov na področju nadzora elektronskih medijev namenila sistematičnemu preverjanju deležev slovenskih avdiovizualnih del in evropskih avdiovizualnih del v televizijskih programih. V obeh primerih je agencija preverjala tudi 4 televizijske programe RTV Slovenija (SLO1, SLO2, TV Koper, TeleM).

Agencija sicer vse odločitve v nadzornih postopkih objavlja na spletni strani. Tako lahko denimo enostavno preverite, da je agencija prav pod sedanjim vodstvom prvič izrekla visoke kazni TV SLO (in drugim večjim televizijskim hišam v Sloveniji) zaradi prekoračitev dovoljenih kvot oglaševanja. O tem so pisali številni mediji, med njimi tudi Dnevnik.

V lanskem letu je g. Franc Dolenc kot samostojni podjetnik  občutno povečal prihodke ( iz 60.052 evrov na 88.279 evrov). Zanima me, zakaj in kako je  prišlo do občutnega povečanja prihodkov?  Še leta 2011 je imelo njegovo podjetje 51 tisoč evrov izgube in 84.103 evrov prihodkov, že leta 2012 pa so prihodki poskočili na 148 tisoč evrov.  Prosim za komentar!

Pojasnilo g. Dolenca: Omenjena rast prihodkov je posledica neenakomernih časovnih razmejitev prihodkov, številke iz leta 2013 in 2014 pa kažejo na precej enakomerne prihodke in še ne nakazujejo rasti, ki jo pričakujem po zaključku razvojnih dejavnosti v tem letu.

Po naših informacijah je Franc Dolenc javno dražbo za mobilne frekvence "priredil" tako, da je obstajal "cenejši" paket za manjšega mobilnega operaterja. Ker je bil Tušmobil edini manjši operater, je bilo logično, da se za ta "poceni" paket ne bo dražilo. To je Tušmobilu omogočilo, da je razmeroma poceni prišel do frekvenc in plačal 20 milijonov evrov. Tušmobil je bil kasneje prodan za 120 milijonov evrov.  Poleg tega je leta 2015 Telemach kupil Tušmobil, sin Franca Dolenca prek podjetja Invida pa že snema oglase za Telemach. Prosim za komentar!

Javni razpis z dražbo frekvenc za mobilne storitve je agencija objavila konec decembra 2013. Celoten projekt podelitve večjega števila frekvenc v več pasovih pa je potekal od sredine leta 2012, ko je začela pospešeno pripravljati dražbo, do izdaje odločb uspešnim dražiteljem sredi leta 2014. Domnevamo, da se vaši trditvi o "prirejanju dražbe" in "cenejšemu paketu za manjšega operaterja" nanašata na omejitve števila pravic uporabe radijskih frekvenc v razpisni dokumentaciji oziroma na tisti del omejitev, ki se nanaša na  rezervacijo dveh blokov (2 x 5 MHz) v frekvenčnem pasu 800 MHz. Kot je bilo v času priprave razpisa in javnih posvetovanj večkrat pojasnjeno, ima Slovenija zelo asimetrično strukturo tržnih deležev mobilnih operaterjev. V času priprave dražbe sta imela dva vodilna mobilna operaterja od štirih infrastrukturnih operaterjev skupaj več kot 80% tržni delež, zato je agencija rezervirala dva bloka (2 x 5 MHz) v pasu 800 MHz, ki sta bila na voljo samo obstoječim operaterjem z največ 15 odstotnim tržnim deležem aktivnih končnih uporabnikov javnih mobilnih storitev in morebitnim novim ponudnikom, ki bi vstopili na slovenski trg. S tem je preprečila morebitno izrivanje šibkejših operaterjev, kar se je denimo zgodilo v sosednji Avstriji, in posledično ustvarjanje premalo konkurenčnega trga mobilnih javnih komunikacijskih storitev. Rezervacija omenjenega dela spektra ne pomeni, da so bile izhodiščne cene za ta del spektra nižje. Kot je znano, je tik pred objavo javnega razpisa z dražbo eden od tedaj dveh šibkejših operaterjev (T-2) najavil, da ne bo sodeloval na dražbi, drugi (Tušmobil), ki takrat ni bil lastniško povezan s Telemachom, pa je na dražbi sodeloval. Telemach na dražbi ni sodeloval.

Več o omejitvah števila pravic (spektralne kape, rezervacije) ter splošnih in posebnih obveznostih, ki so bile v razpisu vezane na določene frekvenčne pasove, si lahko preberete v razpisni dokumentaciji, ki je dostopna na povezavi.

Ob tem je treba poudariti, da bi lahko operaterji, če bi menili, da je takšna rezervacija oziroma razpis sporen, zahtevali sodno varstvo, vendar tega niso storili.

Iz javno dostopnih podatkov (Supervizor)  je tudi razvidno, da je Franc Dolenc kot direktor javne neodvisne agencije na svoj zasebni s.p. ( torej kot lastnik MediaInteractive Franc Dolenc s.p)   do leta 2015 skupaj prejel že 91.605,36 evrov. Od tega je  največ, 42.426,19 tisoč evrov prejel od agencije za  spodbujanje podjetništva, od Meste knjižnice Kranj  še 29. 144,80 evrov  in od občine Škofja Loka  16.012 evrov ter od zavoda za zaposlovanje pa še 4.000 evrov.  Kako lahko direktor AKOS-a prek svojega podjetja sploh posluje z državo?

Glej odgovor št.2 in mnenje KPK.

Pojasnilo g. Dolenca: Prihodek od Agencije za spodbujanje podjetništva je rezultat subvencije zaposlitve sodelavca v mikro-podjetju po razpisu iz leta 2010.

Iz letnega poročila AKOS-a za leto 2014 je razvidno, da je agencija lani ustvarila dobiček v višini 1,95 milijona evrov, še leta 2013 je dobiček znašal 795 tisoč evrov. Kar zbode v oči je, da je agencija v letu 2014 kupila dve osebni vozili za potrebe agencije v višini 27.800 evrov.Drži, da je eno vozilo kupljeno za potrebe direktorja AKOS-a, ki se, po naših informacijah kar s službenim vozilom med službenim časom vozi na sedež svojega podjetja in na sedež podjetja Invida (v lasti sina), kjer opravlja dela kot samostojni podjetnik?

Agencija je v letu 2014 kupila dve osebni vozili, ki ju uporabljata direktor agencije in namestnik direktorja. Oba plačujeta z zakonom določeno boniteto. Glede na veljavno zakonodajo lahko delodajalec zaposlenemu zagotovi službeno vozilo (osebni avto) tudi za privatne namene, vendar mora slednji za to plačati boniteto. Ta je določena v 43. členu Zakona o dohodnini. Beleženje podatkov o posamičnih privatnih vožnjah ni zakonsko določeno.

Direktor agencije v službenem času ne opravlja privatnih aktivnosti, je pa zanimiv podatek, ki izhaja iz vašega vprašanja, da poteka spremljanje gibanja direktorja agencije v privatnem času in na privatnih poteh.

Zakaj je AKOS v letu 2014 za nakup računalniške opreme namenil kar 42.500 evrov? V letnem poročilu za 2014 piše, da gre za nakup opreme za novo zaposlene. Koliko ste torej na novo zaposlili na agenciji ljudi v letu 2014 in kakšno računalniško opremo ste kupili na AKOS-u? Na spletni strani agencije je tudi razvidno, da ste samo v letošnjem letu objavili razpis za 13 novih zaposlenih. Koliko ljudi ste torej že letos na novo zaposlili in zakaj?

Podatek o nakupu računalniške opreme za 42.500 evrov za novo zaposlene, kar naj bi naredila agencija leta 2014, ne drži. Bolj podrobna pojasnila bo lahko agencija podala po končanem postopku potrjevanja letnega poročila, ki je do tedaj interne narave. Postopki zaposlovanja oziroma izbire ustreznih kadrov so v teku. Vsi opisi del za nove zaposlitve so javno objavljeni. Iz njih izhaja, da agencija pretežno išče usposobljene strokovnjake s primernimi referencami, predvsem na področju elektronskih (tele)komunikacij. Potem ko je agencija zaradi velike kadrovske podhranjenosti (med regulatorji EU je po kadrovski zasedbi med najbolj skromnimi) več let prosila za možnost zaposlovanja, je to možnost dobila z vladno potrditvijo programa dela in finančnega načrta za leti 2014 in 2015, ki sta bila oba potrjena konec leta 2014. Agencija upa, da bo uspela čim prej pridobiti odličen strokovni kader.