TV Slovenija: podeljevanje frekvenc za testiranje 5G tehnologije

Agencija odgovarja novinarki TV Slovenija Tadeji Anžlovar.

Zakaj ste frekvenco BTC-ju podelili pred strategijo?

Agencija je pobudo za 5G projekte objavila konec leta 2016 in ponovno v začetku leta 2017, pri čemer pa je ZEKom-1C, ki je agenciji naložil obveznost priprave strategije upravljanja z radiofrekvnečnim spektrom, začel veljati šele avgusta 2017. Od uveljavitve zakona je imela agencija leto dni časa, da pripravi omenjeno strategijo.

Zakaj je BTC dobil frekvenco za 3 leta, če projekt traja 1 leto?

BTC sodeluje v dveh projektih:

• Evropskem razvojnem projektu InnoHPC Interreg (uporaba HPC za samovozeča vozila), traja do 30. 6. 2019;
• skupaj z AMZS, kot njihov partner projekt Danube področja RADAR (Risk Assesment of Danube Area Roads)  testira v BTC v Ljubljani. Ta projekt traja do 31. 5. 2021.

V strateških usmeritvah, ki ste jih dobili od Ministrstva za javno upravo oktobra lani, piše, da se »podelitev frekvenc izvede na način, da bo prišlo do njihovega draženja…«; zakaj tega niste upoštevali?

Agencija je decembra 2016 v sodelovanju z Ministrstvom RS za javno upravo objavila prvo pobudo (glej povezavo) za prijavo projektov za prva testiranja ter prihodnjo rabo tehnologije 5G, ter ponovno pobudo januarja 2017 (glej povezavo), v okviru obeh pa za testiranja predvidela frekvence v pasu 3400 – 3800 MHz in frekvence v UHF kanalih. Kot pojasnjeno v odgovoru na zadnje vprašanje v tem elektronskem sporočilu, se testne frekvence skladno z zakonom ne podeljuje z draženjem.

Zakaj je bilo le dva tedna časa za pripombe na strategijo, če je zakonski rok 30 dni?

204. člen Zakona o elektronskih komunikacijah določa:

(1) Agencija in drugi državni organi morajo pri oblikovanju politike na trgu elektronskih komunikacij pred sprejetjem ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na ta trg, in pri sprejemanju predpisov pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.

(2) Agencija in drugi državni organi morajo pred sprejetjem aktov in predpisov iz prejšnjega odstavka njihove predloge objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

(3) Po poteku roka iz drugega odstavka tega člena in pred sprejetjem akta ali predpisa iz prvega odstavka tega člena mora agencija ali drug državni organ na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja in pripombe ter v objavi navesti način, kako so bila upoštevana, ali razloge, zaradi katerih niso bila upoštevana. Pri tem se informacije in podatki, ki so zaupne narave, ne objavijo.

Strategija ne določa pravic in obveznosti ter ne nalaga ukrepov, temveč določa usmeritve, zaveze in namere glede urejanja posameznega področja ali naslavljanja posameznega vprašanja. Pojasnilo v zvezi z obveznostjo postopka izvedbe javnega posvetovanja je dostopno na povezavi.

Pri tem je iz vsebine strategije razvidno, da bo agencija pred izvedbo posameznih predvidenih razpisov bodisi pripravila in objavila predhodne posvetovalne dokumente z namenom vključitve zainteresirane javnosti z javnimi posveti skladno z 204. členom ZEKom-1 (torej s 30 dnevnim rokom za podajo pripomb), bodisi izpeljala postopke na način kot to predvideva zakon - z vključitvijo tudi drugih pristojnih organov.

Agencija je predmetno strategijo 30. 8. 2018 ponovno predložila v javno posvetovanje z rokom za podajo pripomb 30 dni.

Zakaj trdite, da ni potrebna dražba, če ste za »najprimernejšo izvedbo dražbe« celo spraševali zainteresirano javnost?
 
Prvotno želi agencija opozoriti, da je potrebno ločiti med podeljevanjem testnih frekvenc od podeljevanja frekvenc za komercialno rabo. Testne frekvence agencija podeli na vlogo, saj se te podeljujejo le za omejeno področje in omejen čas.

Agencija je spraševala navedeno vprašanje v povezavi s planiranim javnim razpisom za javno dražbo frekvenc v frekvenčnem pasu 700 MHz za javne mobilne storitve (torej ne testne namene, temveč komercialne), pri čemer se bo postopek podelitve pričel šele po potrditvi Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom na Vladi RS.

Do izdaje odločb po javnem razpisu z javno dražbo pa lahko agencija te frekvence nameni za testne namene, vendar z omejitvijo časa trajanja do izdaje odločb in s tem začetka uporabe teh frekvenc za komercialne namene.
 

Ali je potekalo podobno testiranje kot za 5G tudi za 4G? Ali so bile testne frekvence takrat podeljene z razpisom, dražbo ali kako drugače?

Da. Testne frekvence so bile podeljene na enak način kot za 5G, torej, na vlogo in brez plačila nadomestila za uporabo naravne dobrine v državni proračun. Za komercialno rabo pa so bile podeljene v letu 2014 z javnim razpisom z javno dražbo, pri čemer so operaterji, ki so bili uspešni in so pridobili frekevence, plačali tudi nadomestilo za uporabo omejene naravne dobrine v državni proračun.