Pojasnilo agencije v zvezi s spreminjanjem območij pokrivanja radijskih signalov

Agencija je danes prejela večje število novinarskih vprašanj, ki jih je posredoval odgovorni urednik Portala PLUS Dejan Steinbuch (glej povezavo). Vprašanja se nanašajo na spremembe območij pokrivanja v odločbah za dodelitev radijskih frekvenc (ODRF), ki jih izdajateljem radijskih programov izda agencija. Ker vprašanja obtožujejo vodstvo in zaposlene agencije nezakonitega delovanja ter so zavajajoča, neresnična in mestoma žaljiva, agencija podaja naslednja pojasnila v zvezi s spreminjanjem območij pokrivanja.

Agencija je skladno z zakonom dolžna ob podaljšanju ODRF preveriti, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo teh radijskih frekvenc. Eden od teh pogojev je tudi zagotavljanje učinkovite uporabe radijskih frekvenc. Območja pokrivanja za zvokovno radiodifuzijo (FM radio) so del ODRF in predstavljajo območja, v katerih je mogoč sprejem radijskih programov v skladu s priporočili Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) in so navedena v vsaki ODRF. Gre za območja, na katerih agencija imetnikom odločb zagotavlja kakovostno pokrivanje oziroma določen nivo kakovosti sprejema. Dejansko so radijski programi  slišni tudi izven območja pokrivanja, vendar je kakovost sprejema slabša.   Pri določanju območij pokrivanja je agencija upošteva splošno sprejeta mednarodna priporočila na področju upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Agencija v največji možni meri ščiti sprejem slovenskih radijskih postaj na območjih, kjer jakosti koristnega signala dosegajo minimalno jakost za kakovosten sprejem, ne glede na območja pokrivanja, kot so določena v odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc.

Agencija lahko spremeni območja pokrivanja ob podaljševanju ODRF v skladu z določbami Zakona o elektronskih komunikacijah (Zekom-1) in v skladu s tehničnimi parametri za posamezno radijsko frekvenco na določeni lokaciji ter ob vsakokratni uporabi orodja za preračun pokritosti. Ob podaljšanju ODRF je agencija dolžna preveriti izpolnjevanje vseh zakonsko določenih pogojev in če ugotovi, da ODRF ne bi bilo mogoče podaljšati, pred zavrnitvijo vloge preveri, ali je mogoče ODRF ustrezno spremeniti, pri tem pa skuša imetniku v največji meri ohraniti pravice iz ODRF, ki se podaljšuje. ODRF pa lahko agencija spremeni tudi po uradni dolžnosti, med drugim če se pojavijo javne potrebe, ki jih ni mogoče zadovoljiti drugače, ali če je to potrebno zaradi učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist. Ker gre vedno za upravni postopek ima vsak imetnik ODRF možnost izjasnitve, kar pomeni, da je vsak imetnik predhodno obveščen o spremembi ODRF. Med postopkom se ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. Agencija si prizadeva, da se ta postopek začne pred iztekom roka za podaljšanje ODRF, saj ima tako imetnik ODRF tudi več časa za preučitev vsebine in za izjasnitev. Agencija pri tem vedno išče tudi morebitne omilitvene ukrepe, ki bi v okviru možnosti omilili morebitno zmanjšanje območja pokrivanja skladno z ZEKom-1.

Območja pokrivanja za frekvence za FM radio, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju radio frekvenčnega spektra lahko vodijo v neučinkovito upravljanje z radijskimi frekvencami, kar je v nasprotju z določili ZEKom-1.

V skladu s priporočili ITU, mednarodnimi sporazumi (GE84) in slovenske zakonodaje agencija območja pokrivanja določa za stereo način oddajanja, saj je to splošno uporabljen način oddajanja za FM radio že desetletja. Za stereo način oddajanja se tudi mednarodno načrtujejo in usklajujejo radijske frekvence za FM radio. Posledično tako agencija kot tudi pristojne uprave drugih držav pri vseh izračunih upoštevajo vrednosti, ki se nanašajo na stereo oddajanje oziroma sprejem. Vsak radijski sprejemnik lahko sprejema tudi v mono načinu, vendar pa to ne sme vplivati na vrednosti zaščitnih razmerij, ki so potrebna za zaščito stereo sprejema, saj so te vrednosti višje, kar posledično pomeni tudi večjo zaščito frekvenc.

Ker so se v zvezi s postopki podaljševanja in spreminjanja ODRF pojavila vprašanja izdajateljev, je agencija z namenom iskanja ustreznih rešitev v letu 2018 organizirala 2 posveta, na katera so bili vabljeni vsi imetniki ODRF. Z namenom preverbe ustrezne interpretacije zakonskih določb, ki se nanašajo na spreminjanje ODRF, se je agencija obrnila na Inštitut za javno upravo in ga zaprosila za pripravo pravnega mnenja.

Da obtožbe načrtnem zmanjševanju območij pokrivanja slovenskim radijskim postajam ne držijo, dokazuje statistika sprememb območij pokrivanja. Od začetka leta 2017 do danes je agencija izpeljala 86 postopkov podaljševanja ODRF, pri čemer so območja pokrivanja ostala nespremenjena v 74 primerih, v 4 so se območja pokrivanja povečala in v 8 primerih so se območja pokrivanja zmanjšala. Le 8 od skupaj 86 postopkov se je nanašalo na izdajatelje radijskih programov, ki so v lasti družbe Infonet media, pri čemer so območja pokrivanja ostala nespremenjena v 5 primerih, v 1 se je območje pokrivanja povečalo in v 2 primerih se je zmanjšalo.

Pravno mnenje Inštituta za javno upravo, ki ga je naročila agencija, ne govori o tem, da agencija ne bi smela zmanjševati območij pokrivanja, pač pa da to lahko stori samo pod pogoji, ki jih določa zakon. Stališče avtorjev pravnega mnenja je, da Zekom-1 imetniku ODRF zagotavlja pravico do podaljšanja te odločbe, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo teh frekvenc in če podaljšanje ni v očitnem nasprotju s cilji iz 194., 195., 196. in 197. člena ZEKom-1. Poseg v ODRF pa je v skladu s pravnim mnenjem dopusten le, če zakon izrecno pooblašča agencijo, da spremeni prejšnjo odločbo. Obenem navajajo, da morajo biti spremembe ODRF praviloma utemeljene na spremenjenih okoliščinah, saj je institut spremembe ODRF namenjen prilagajanju uporabe dodeljene frekvence spremembam v okolju.

Avtorji pravnega mnenja tudi ne vidijo težave v združevanju dveh upravnih zadev – podaljševanja veljavnosti ODRF in spreminjanja ODRF, čeprav sta to po zakonu dve različni upravni zadevi. In prav to združevanje zadev je bistvo sodbe Upravnega sodišča RS z dne 22. 1. 2019. Povsem izmišljena je trditev, da je sodišče v tej sodbi »odločilo, da je AKOS ravnal v nasprotju z ZEKom-1, ko je radijskim postajam zmanjševal območje pokrivanja«. Sodišče je presodilo da je agencija ravnala v nasprotju z ZEKom-1 , ko je združila dva postopka v enega. To pomeni, da bi agencija v konkretnem primeru, o katerem je odločalo sodišče, morala voditi dva ločena postopka in izdati dve odločbi. Bistvena je bila torej postopkovna napaka. Posledično je agencija napačno uporabila člene ZEKom-1, ki določajo postopek podaljševanja in postopek spreminjanja ODRF. Sodišče je zato zadevo vrnilo agenciji v ponovno odločanje. Odločbe agencije so dokončne, pritožba zoper njih ni mogoča. Izpodbijajo se lahko le s tožbo pred Upravnim sodiščem.