Na delavnici o pomenu razvoja širokopasovnih omrežij v Sloveniji

Petek, 03.06.2016

Agencija je 31. 5. 2016 v sodelovanju s sekcijo SOEK in Direktoratom za informacijsko družbo MIZŠ (DID) organizirala delavnico z naslovom "Razvoj širokopasovnih omrežij v Sloveniji". Delavnice so se udeležili predstavniki operaterjev, elektro distributerjev, občin, fakultet in druge strokovne javnosti. Predstavili so svoje poglede, poleg agencije tako tudi SOEK, DID MIZŠ, Vahta kot predstavnik projekta za gradnjo širokopasovnih omrežij na ruralnih območjih RuNe in Telekom Slovenije. K sodelovanju je bil sicer povabljen še Svet za elektronske komunikacije RS, kot strokovni organ na področju elektronskih komunikacij.

Kot so ugotovili udeleženci, kazalci razvitosti trga širokopasovnega dostopa v Sloveniji zahtevajo odločnejše ukrepanje vseh pristojnih nosilcev, predvsem v smeri doseganja zastavljenih ciljev Evropske digitalne agende 2020 (DAE). Ta zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav, saj predvideva, da naj do leta 2020 vsa gospodinjstva širokopasovni imela dostop s hitrostjo 30 Mbps. Od tega naj bi bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost 100 Mbps. Slovenija se glede na pokritost ozemlja z NGA širokopasovnim omrežjem uvrša na 15 mesto med članicami EU.

Izpostavili so, da ni želenega obsega povpraševanja končnih uporabnikov po prenosnih hitrostih enakih oz. višjih od 30 Mbps. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je trenutno v uporabi le 38,5 % NGA izgrajenega omrežja. Razlogi so deloma v dokaj visokih cenah ponudb operaterjev na maloprodajnem trgu, deloma pa v nezadostnem razvoju e-storitev. Končni uporabniki glede na raziskavo agencije niso pripravljeni plačati višje cene za ponudbe z višjimi hitrostmi, saj ne vidijo potrebe za to. Slovenija se glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe – DESI na splošno oceno med 28 državami uvršča na 18. mesto. Podjetja so uspešna pri integraciji digitalnih tehnologij, prebivalstvo je usposobljeno, vendar državljani niso zelo dejavni pri uporabi interneta. Najšibkejši kazalci so na področju digitalnih javnih storitev, na področju odprtih podatkov pa se Slovenija uvršča na zadnje mesto. Kljub temu je Slovenija v skupini držav članic, ki zmanjšujejo zaostanek (rast kazalnikov hitrejša od EU kot celote; v primerjavi z DESI 2015).

Agencija pa je na delavnici osvetlila področja, na katerih je bila do sedaj že aktivna za pomoč pri zagotavljanju pogojev za ustrezen razvoj trga. Predstavila je model za učinkovito vlaganje v NGA omrežje v RS, aktivnosti na področju skupnih gradenj in skupne uporabe infrastrukture ter oceno vplivov implementacije zahtev Direktive 2014/61/EU za zmanjšanje stroškov gradnje širokopasovnih omrežij. Agencija je trenutno dejavna na področju prilagajanja sektorske regulacije, tudi z zgodnjim vključevanjem akterjev na trgu in strokovne javnosti. Poleg tega pa nudi strokovno podporo pri analizi kartiranja Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, DID, ki je nosilec priprave gradiv za testiranje tržnega interesa.

V prihodnje bo treba nameniti pozornost iskanju rešitev za vzdržen, predvidljiv in investicijam prijazen model za gradnjo širokopasovnih omrežij visokih hitrosti, s poudarkom na večji vključenosti brezžičnih omrežij in večjim poudarkom na odprtih povezavah, ki predstavljajo ozko grlo razvoja trga v smislu zmanjšanja zahtevanih investicij. Namen je zagotoviti rešitev, ki bo dejansko omogočila ustrezen širokopasovni dostop vsem prebivalcem in poslovnim uporabnikom do leta 2020.

Potrebno bo usklajeno delovanje vseh vpletenih in pristojnih nosilcev na gospodarskem segmentu in predvsem na državnem nivoju. Z usklajenim delovanjem in sodelovanjem med organi namreč lahko cilji DAE postanejo resničnost.