Dnevnik: delo agencije in uporaba službenih vozil

Agencija odgovarja novinarki Manji Pušnik.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je agenciji 28. oktobra letos naložilo vrsto popravljalnih ukrepov in agenciji dalo 30 dni časa za popravljalne ukrepe. Tako je ministrstvo med drugim ugotovilo, da agencija ni delovala proaktivno ter ni pravočasno opravila analiz in izdaje odločb. Prav tako AKOS ni spremenil starih splošnih aktov na podlagi določb, ki jih določa zakon. Na ministrstvu so ugotovili tudi, da obstajajo nepremostljiva soglasja med direktorjem AKOS-a Francem Dolencem in predsednikom sveta agencije Dušanom Cafom, kar povsem onemogoča  njuno sodelovanje. Zanima me, katere ukrepe (konkretno!) ste na agenciji že upoštevali ter jih predložili resornemu ministrstvu? Kako zdaj poteka sodelovanje med direktorjem Akosa in predsednikom sveta agencije?
 
Ministrstvo je Akosu prav tako naložilo, da mora izvesti postopke za zaposlitev odobrenega števila zaposlenih, na spletnih straneh pa objaviti mnenja, priporočila in predloge sveta za elektronske komunikacije ter se do njih opredeliti.  Zanima me, koliko ljudi ste torej na novo zaposlili in katera mnenja in kdaj ste objavili na vaši spletni strani?

Agencija je ministrstvu v roku posredovala odgovore in pojasnila, ki so dostopni v priloženem dokumentu.

Agencija sodeluje s sveti v skladu z veljavno zakonodajo. Odnososv s posamezniki (posameznimi člani svetov) ne kometira.

Agencija je v letu 2015 zaposlila 6 ljudi. Proces načrtovanih zaposlitev bo nadaljevala, se pa pri tem sooča s precej težavami, saj zaradi nestimulativnega nagrajevanja težko privabi v svoje vrste strokovno uveljavljene kadre iz privatnega sektorja.

Odzivno poročilo AKOS (7.08 MB)

[ Prenesi ] [ Prelistaj ]

Ali in kdaj je agencija, tako kot so zahtevali na resornem ministrstvu, objavila program dela in načrt za leto 2016? Kje ste objavili omenjena dokumenta?

Program dela in finančni načrt je en dokument, ki ga agencija pripravi vsako leto. Potrjuje ga vlada RS. Dokument bo objavljen, ko bo končan postopek potrjevanja. Agencija sicer objavlja letne programe dela na spletni strani (glej povezavo). Enako velja za letna poročila.

Direktor Akosa g. Franc Dolenc je po naših informacijah na stroške agencije svojima namestnikoma (eden izmed njih je vodja pravne službe Mark Pohar) kupil službeno vozilo za zasebno uporabo. Kako to komenirate in ali vodja pravne službe g. Pahor opravlja tudi delo na terenu in zato potrebuje službeo vozilo? Če ne, zakaj je upravičen do službenega vozila?

Vaše informacije ne držijo, saj direkotor Akosa nikomur od zaposlenih ni kupil službenega vozila. Vsa službena vozila (osebna in tovorna) je v različnih časovnih obdobjih kupila agencija za svoje potrebe. Nakupi so bili izvedeni skladno z zakonodajo in statutom agencije, po katerih vodi agencijo direktor, ki lahko imenuje največ dva namestnika. Vsi (direktor in namestnika) lahko uporabljajo službena vozila, če to želijo. Uporaba službenih vozil za zasebne namene je po slovenski zakonodaji dovoljena, pod pogojem, da se plačuje določena boniteta.

Mark Pohar je eden od dveh namestnikov direktorja in uporablja vozilo v svojstvu namestnika direktorja in ne v svojstvu vodje službe za pravne zadeve, kot  trdite v vprašanju.

Odgovor v zvezi z uporabo službenih vozil za zasebne namene (glej ležeči tisk) vam je agencija že posredovala konec avgusta 2015 (glej povezavo).

Iz letnega poročila AKOS-a za leto 2014 je razvidno, da je agencija lani ustvarila dobiček v višini 1,95 milijona evrov, še leta 2013 je dobiček znašal 795 tisoč evrov. Kar zbode v oči je, da je agencija v letu 2014 kupila dve osebni vozili za potrebe agencije v višini 27.800 evrov. Drži, da je eno vozilo kupljeno za potrebe direktorja AKOS-a, ki se, po naših informacijah kar s službenim vozilom med službenim časom vozi na sedež svojega podjetja in na sedež podjetja Invida (v lasti sina), kjer opravlja dela kot samostojni podjetnik?

Agencija je v letu 2014 kupila dve osebni vozili, ki ju uporabljata direktor agencije in namestnik direktorja. Oba plačujeta z zakonom določeno boniteto. Glede na veljavno zakonodajo lahko delodajalec zaposlenemu zagotovi službeno vozilo (osebni avto) tudi za privatne namene, vendar mora slednji za to plačati boniteto. Ta je določena v 43. členu Zakona o dohodnini. Beleženje podatkov o posamičnih privatnih vožnjah ni zakonsko določeno.

Agencija je na vprašanja v zvezi z nakupi avtomobilov za namestika  odgovarjala tudi za Portal Plus (glej povezavo in povezavo).

Koliko znaša mesečna (bruto in neto) plača direktorja AKOSA in kolikšna je plača njegovih namestnikov (bruto in neto)? Prosim za podatke o zadnji, torej novembrski plači! Če to ni mogoče pa prosim za podatke o oktobrskih plačah.

Podatki o novembrskih plačah:

DIREKTOR - bruto 4.457,25 €
NAMESTNICA - bruto 4.278,84 €
NAMESNIK - bruto 3.700,67 €

Zakaj se je agencija odločila, da bo spremenila dosedanjo prakso, po kateri so radijske postaje dobile podaljšanje radijskega dovoljenja  za prihodnjih 10 let?  Zakon namreč določa podaljšanje frekvenc praktično samodejno, če le izdajatelj programa izpolnjuje vse tehnične in vsebinske pogoje iz starega dovoljenja. Direktor Akosa g. Dolenc se je po naših informacijah nenadoma odločil, da bo spremenil "dosedanjo prakso", po kateri ste na agenciji podaljšali frekvence vsem, ki so izpolnjevali pogoje iz starega dovoljenja…Komentar? Zakaj ste  Radiu  S radijsko dovoljenje sicer podaljšali, vendar s pogojem, da radio v 3 mesecih sam  poskrbi, to je zaprosi agencijo za spremembo dovoljenja v skladu z razpisom iz časa, ko je frekvenco prvič pridobil? Kako komentirate odločitev  upravnega sodišča z dne 24. 11. 2015, ki je  v tem primeru oziroma v primeru Radia S ugotovilo, da gre za samovoljno ravnanje in napačno uporabo materialnega prava, saj zakon glede podaljšanja dovoljenj zahteva le izpolnjevanje pogojev iz veljavnega dovoljenja? Boste odločitev upravnega sodišča upoštevali in na kakšen način?

V zasledovanju javnega interesa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije junija podaljšala odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) družbi ABC studio d.o.o. ter ji hkrati naložila, naj veljavno dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti uskladi s programskimi zahtevami, ki so bile prevzete na javnem razpisu, kot to določa 52. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1).V upravnem sporu, ki ga je sprožila  ABC studio d.o.o., je sodišče tožbi ugodilo. V sodbi se je sodišče postavilo na stališče, da pri podaljšanju ODRF ni mogoče upoštevati pogojev, prevzetih na javnem razpisu, če so bili le-ti s kasnejšimi odločbami spremenjeni. Agencija sodbo razume kot ugotovitev, da določbe 52. člen ZEKom-1, ki določajo pogoje za uporabo radijskih frekvenc, niso dovolj določne.