Agencija odgovarja novinarki portala Žurnal24 Barbari Eržen.
Zanima me, pod katerimi pogoji je dovoljeno promocijsko umeščanje izdelkov in storitev ter sponzoriranje? Kako sicer ocenjujete stanje na tem področju, ali v zadnjem času z razmahom resničnostne televizije opažate večje število kršitev?
Promocijsko umeščanje izdelkov je dovoljeno izključno v fikcijskih, športnih in zabavnih programskih vsebinah, ki niso namenjene otrokom. Gre torej za vsebine, kjer ne govorimo o izvrševanju informativnega medijskega poslanstva in bi lahko takšno vmešavanje oglaševalskih interesov vplivalo na kredibilnost in verodostojnost informativnih vsebin. Tudi v programskih vsebinah, kjer je promocijsko umeščanje izdelkov dovoljeno, je to omejeno z zahtevo po transparentnosti. To pomeni, da mora biti takšna vsebina jasno označena v vizualnim simbolom "P", tako da je gledalec jasno seznanjen z obstojem komercialnega dogovora. Enako velja za sponzorirane vsebine, razlika je le v tem, da se v slednjih sami izdelki ne smejo pojavljati. Ključnega pomena je zahteva, da takšni komercialni posegi ne smejo vplivati na odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika AV medijske storitve (AVMS), zato se promocijsko umeščanje vedno presoja s stališča integriranosti izdelka oziroma storitve v samo programsko vsebino. Če je promocijska umestitev vsebinsko upravičena, potem govorimo o njeni dovoljeni obliki, ki nima znakov prikritega oglaševanja.
Trenutno stanje na tem področju ocenjujemo kot zadovoljivo, saj navkljub povečanemu obsegu produkcije resničnostnostih šovov in drugih zabavnih vsebin, ne beležimo bistvenega povečanja števila kršitev. Predvsem zahteva po jasnem označevanju tovrstnih vsebin je zgledno zasledovana. Se pa tovrstna praksa oblikuje skozi daljše obdobje (promocijsko umeščanje je pri nas dovoljeno od leta 2011) in je tudi rezultat stalnega vsebinskega presojanja in ukrepanja agencije na tem področju.