Žurnal24: potek dražbe frekvenc

Agencija odgovarja novinarki Nataši Čepar.

Apek pričakuje skorajšnje sprejetje nove zakonodaje (morda že jutri), ki bo omogočila dražbo frekvenc za mobilna omrežja po modelu, ki naj bi se izkazal za najprimernejšega glede na izkušnje v tujini. V skladu s tem bi do konca leta objavili javni razpis za sodelovanje na dražbi. Kako naj bi ta dražba potekala? Kakšni so pogoji za sodelovanje?

Postopek javnega razpisa z javno dražbo se začne z objavo sklepa o uvedbi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije. Poleg sklepa se objavi tudi razpisna dokumentacija, s podrobno razloženimi pogoji. Za vodenje javnega razpisa direktor Apeka imenuje posebno nepristransko razpisno komisijo.

Po izteku roka za oddajo ponudb sledi javno in anonimno odpiranje ponudb. Nato bo razpisna komisija pregledala ponudbe in pripravila povzetek, v katerem bo navedeno, ali posamezni ponudniki izpolnjujejo pogoje razpisa.

Na podlagi navedenega poročila bo izdan sklep o izbiri dražiteljev, torej o tistih ponudnikih, ki bodo izpolnjevali pogoje in bodo pridobili status dražitelja.

Temu bo sledila izvedba javne dražbe. Agencija pripravlja elektronsko dražbo tipa CCA (Combinatorial Clock Auction ali kombinatorna časovna dražba). CCA dražba je dražba s kombiniranimi ponudbami za različne kombinacije različnih objektov hkrati, zaradi česar je primerna za istočasno podelitev več frekvenčnih pasov. Od leta 2012 je praviloma edini uporabljeni tip dražbe za podelitev več frekvenčnih pasov hkrati, zadnje čase pa se uporablja celo v primerih podelitve zgolj posameznih frekvenčnih pasov.  

Dražba bo potekala preko elektronskega dražbenega sistema, ki ga bo zagotovil Apek. To pomeni, da bodo dražitelji oddajali ponudbe po elektronski poti. Pred začetkom dražbe je zato predvideno tudi izobraževanje in seznanjanje dražiteljev s tem sistemom.

Javna dražba bo končana z vročitvijo sklepov dražiteljem, ki bodo na javni dražbi uspeli.
Ko bodo dražitelj ali dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli, plačali za frekvence in morebitno razliko plačila administrativnih stroškov, jim bodo v upravnem postopku izdane odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. S tem je postopek za izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc zaključen.
 

Kako se bo dražilo? (model druge cene)

Agencija je predlagala elektronsko dražbo tipa CCA ter pravilo druge najvišje cene.

Prednost CCA tipa dražbe je v učinkoviti podelitvi frekvenc, ki je najbolj v skladu s potrebami operaterjev, ki so uspešni na dražbi. Hkrati se z dražbo CCA in z uporabo pravila druge cene za doseže cena, ki je najbližje realni tržni ceni oziroma jo v celoti odraža. Dodatno ta tip dražbe načeloma onemogoča oziroma bistveno zmanjšuje možnosti taktiziranja in nedovoljenega strateškega sodelovanja dražiteljev, prav tako je bistveno težje oziroma onemogočeno prelicitiranje šibkejših dražiteljev, s čimer se lažje zasledujejo cilji zagotavljanja konkurence na trgu mobilnih komunikacij.  Pri term tipu dražbe lahko dražitelji med dražbo prilagajajo svoje zahteve poslovnim načrtom, s čimer je omogočeno, da po dražbi dobijo spekter v skladu z njihovimi dejanskimi potrebami. Razdelitev radiofrekvenčnega prostora med dražitelje je zato učinkovitejša in glede na kombinatorne ponudbe bolj v skladu z njihovimi stvarnimi potrebami.

Glede na določitev višine zneska plačila poznamo dve vrsti pravil:

• Pravilo najvišje cene (First Price Rule)
• Pravilo druge najvišje cene (Second Price Rule)

Klasične dražbe so uporabljale pravilo najvišje cene (First Price Rule), kar pomeni, da izbrani dražitelj za dražbeni predmet plača znesek, ki ga je ponudil v svoji ponudbi. Dražitelj se mora odločiti koliko naj ponudi – z višjo ponudbo si poveča možnosti za zmago, toda pri tem se zavezuje k dejanskemu plačilu ponujenega zneska, ne glede na to, koliko je za isti predmet ponudil drugi najvišji ponudnik, ki je lahko za ta predmet ponudil bistveno manj. Slednje pomeni, da bi zmagovalec predmet na dražbi lahko dobil tudi za znatno nižjo ponudbo. Zato je pri takšnih vrstah dražbe optimalna strategija ponuditi manj od dejanske vrednosti predmeta dražbe za dražitelja in čim bolj natančno uganiti višino realne vrednosti predmeta dražbe za drugega  najvišjega ponudnika. Slednje torej pri dražiteljih izzove določeno mero špekulacije pri postavljanju ponudb, ki dejansko ne odražajo dejanske vrednosti, ki jih zanje predstavljajo predmeti na dražbi. Prav zato ta način ne zagotavlja vedno doseganja dejanske tržne vrednosti predmeta dražbe ali njenega največjega približka.

Pravilo druge najvišje cene (Second Price Rule) pa določa, da izbrani dražitelj, ki je ponudil najvišji znesek, za predmet dražbe plača znesek v višini druge najvišje ponudbe. V tem primeru je nujno najboljša strategija dražitelja ponuditi njegovo realno vrednost, ki jo predmet dražbe zanj predstavlja. Navedeno velja za vse dražitelje. Prednost pravila druge najvišje cene je v tem, da po optimalni strategiji ponudniki v svojih ponudbah ponujajo zneske, ki so bližje pravi oceni tržne vrednosti, medtem ko pri klasični različici (First Price Rule) ponudniki praviloma ponujajo nižje zneske od tržne vrednosti. Dodatno je uporaba pravila druge najvišje cene utemeljena z dejstvom, da tudi v primeru klasičnih dražb, kjer dražitelji z višanjem zneska predmeta dražbe iz dražbe sčasoma izstopajo, zmagovalec vedno plača tisti znesek, ki je le nekaj nad višino zneska, ki ga je še bil pripravljen za predmet dražbe plačati drugi najvišji ponudnik. Tudi v tem primeru torej zmagovalec ne plača zneska, ki bi v celoti predstavljal njegovo realno vrednost draženega objekta, temveč je ta znesek praviloma bližje vrednosti, ki jo je bil zanj pripravljen plačati drugi najvišji ponudnik.
 

Dražijo se paketi frekvenc v pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz (TDD) in 2600 MHz za 15 let uporabe, torej bo imel vsak operater možnost kupiti del posameznega frekvenčnega pasu, kakšne so  omejitve pri nakupu (jih je mogoče opredeliti za vsak pas oziroma če bi bilo preveč podatkov vsaj za pas 800 MHz)?

Skupno bo na javnem razpisu ponujenih 500 MHz spektra (2 x 215 MHz parnega spektra in 70 MHz neparnega), namenjenega za prizemne sisteme, preko katerega selahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve. Spekter bo razdeljen na 5 MHz bloke, ki bodo za namene oddaje ponudb kot loti razvrščeni v pakete različnih kategorij, pri čemer bodo imeli bloki znotraj iste kategorije primerljive tehnične in uporabne lastnosti.

Apek je v osnutku informativnega memoranduma predvidel spektralne kape in rezervacije kot tudi splošne in posebne obveznosti pokrivanja glede pokrivanja in gradnje omrežij.

Spektralne kape so omejitve, koliko spektra sme kupiti en operater. Služijo kot varovalka, da nekdo ne bi pokupil vsega spektra. Te so:

• 2 x 30 MHz v pasovih 800 in 900 MHz,
• 2 x 15 MHz v pasu 900 MHz,
• 2 x 30 MHz v pasu 1800 MHz,
• 2 x 105 MHz v FDD pasovih 800, 900, 1800, 2100 in 2600 MHz, vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe v spektru 2100 MHz FDD.

Predlagana rezervacija pomeni, da bosta rezervirana do dva bloka 2 x 5 MHz v pasu 800 MHz, ki bosta na voljo le ponudnikom, ki na novo vstopajo na trg, ali obstoječim operaterjem z največ 15-odstotnim tržnim deležem aktivnih končnih uporabnikov javnih mobilnih storitev ( po zadnjih podatkih). V primeru, da bo interes po rezerviranem spektru manjši, se bo del spektra priključil bloku s posebnimi obveznostmi pokrivanja. V primeru, da za rezervirani spekter sploh ne bi bilo interesa, se en blok priključi bloku s posebnimi obveznostmi pokrivanja, drugi pa postane na voljo operaterjem kot blok brez posebnih obveznosti pokrivanja.

Rezervacija dela spektra na 800 MHz je koncept, ki je nastal na podlagi poglobljenih analiz in tehtanj in temelji na dejstvu, da ima Slovenija on Malti največjo razliko v tržnem deležu prvih dveh in tretjega operaterja, kar ni optimalno za dolgoročni razvoj trga. S takšno rezervacijo želi agencija preprečiti možnost, da bi bili operaterji z manjšim tržnim deležem kljub pripravljenosti za investicijo na dražbi izločeni (prelicitirani). To se je namreč dogodilo v nekaterih državah (npr. v Avstriji). Pri tem pa ta rezervacija v ničemer ne zmanjšuje priložnosti vseh operaterjev, da pridejo do primernega obsega radiofrekvenčnega spektra.

V osnutku informativnega memoranduma so navedene naslednje splošne obveznosti glede pokrivanja in gradnje omrežij:

• operaterji, ki pridobijo spekter pod 1 GHz, morajo komercialno omogočati storitve brezžičnih elektronskih komunikacij v vsakem dodeljenem pasu pod 1 GHz:

• za obstoječe operaterje:
• 25 % prebivalstva Republike Slovenije v prvem letu,
• 50 % prebivalstva Republike Slovenije v drugem letu,
• 75 % prebivalstva Republike Slovenije v 3 letih.

• za nove vstopnike:
• 25 % prebivalstva Republike Slovenije v drugem letu,
• 50 % prebivalstva Republike Slovenije v 3 letih,
• 75 % prebivalstva Republike Slovenije v 5 letih.

• operaterji, ki pridobijo spekter nad 1 GHz, morajo komercialno omogočati storitve brezžičnih elektronskih komunikacij:

• 25 % prebivalstva Republike Slovenije v 3 letih,
• 40 % prebivalstva Republike Slovenije v 5 letih

z uporabo katerega koli spektra nad 1 GHz, ki so ga pridobili na dražbi.

Med nove vstopnike štejejo operaterji, ki ne razpolagajo s frekvenčnim spektrom za zagotavljanje javnih mobilnih komunikacijskim storitvam končnim uporabnikom.

Posebni pogoji pokrivanja za lot A2 v 800 MHz pasu:

Poleg splošnih obveznosti pokrivanja Apek predvideva tudi posebne obveznosti pokrivanja za del pasu 800 MHz.

V tem delu je predvideno pokrivanje 95 % prebivalstva Republike Slovenije najpozneje v 3 letih od datuma, ko so za uporabo. Poleg tega pa je zaradi ustreznega pokrivanja tako imenovanih belih lis v ruralnih področjih in ustrezne regionalne porazdelitve Apek objavil seznam 300 naselij ali povezanih skupin naselij, ki so bodisi nepokrita ali slabo pokrita s fiksnim širokopasovnim omrežjem.

Na ta seznam je vezana zaveza po izgradnji omrežja, ki bo za ta naselja ali povezane skupine naselij zagotavljalo tako mobilne storitve kot tudi ustrezen nadomestek storitve fiksnega širokopasovnega priključka. Nadomestek fiksnega širokopasovnega priključka mora zagotoviti operater z montažo ustrezne notranje ali zunanje CPE opreme z ustrezno anteno, ki bo zagotavljala hitrost vsaj 10 Mbps do uporabnika in stalno zagotovljeno hitrost vsaj 2 Mbps do uporabnika. Ta storitev je obvezna samo za tiste naseljene lokacije, ki nimajo možnosti pridobiti ustreznega alternativnega širokopasovnega priključka. Pri zagotavljanju dosegljive hitrosti oziroma stalno zagotovljenih hitrosti lahko operater uporabi katerakoli frekvenčna področja, ki so mu na razpolago.

Pri tem mora operater v prvem letu zagotoviti pokrivanje 25%, v drugem letu 50% in v tretjem letu 75% naselij po lastni izbiri iz navedenega seznama. Z možnostjo izbire naselij bo imel operater možnost optimizirati izvajanje te zaveze in dati prednost tistim naseljem oziroma lokacijam, ki bodo imele ugodnejše lokalne pogoje za izgradnjo. Operater mora zagotoviti vsaj 75% pokrivanje prebivalstva v vsakem izmed izbranih naselij ali skupine naselij.

Kakšni so terminski roki za izvedbo dražbe? (po pričakovanjih naj bi se dražba začela konec marca, odločbe pa naj bi izdali junija) Kakšne so evropske zahteve predvsem glede podelitve frekvence 800 MHz?

Predvideni terminski roki so podani v spodnji tabeli:

Nad čem se pritožujejo operaterji?

Pripombe in predlogi zainteresirane javnosti na osnutek informativnega memoranduma so objavljeni v Poročilu o rezultatih razprave o osnutku informativnega memoranduma na spletni strani agencije. V tem poročilu so tudi odgovori agencije ter spremembe oziroma upoštevani predlogi zainteresirane javnosti. Predlogi operaterjev so se nanašali na tip dražbe, na spektralne kape, rezervacije ter obveznosti pokrivanja in na samo izvedbo dražbe. Operaterji so zelo konstruktivno sodelovali v javni razpravi, žal pa se vanjo ni vključila druga strokovna javnost. Agencija je številne konstruktivne predloge operaterjev tudi sprejela. Spremembe je javno predstavila ter objavila v zgoraj omenjenem dokumentu.

Izklicna cena za frekvenčne pasove naj bi znašala več kot 100 milijonov evrov, na dražbi pa naj bi bil po nekaterih predvidevanjih izkupiček do 200 milijonov evrov. Ta sredstva bodo šla v proračun, ali morajo biti namensko porabljena? Kaj pokaže primerjava s preteklim izplenom za dodelitev frekvenc v mobilnem omrežju?

Agencija ne upravlja s proračunom RS, zato tega ne more komentirati.

Dražbe frekvenc se spričo iztekanja koncesij odvijajo tudi v drugih evropskih državah, kjer pa ponekod prihaja do zapletov, bi lahko omenili katerega? Kolikšni pa so bili izkupički (med največjimi in najmanjšimi)?

Spodaj so navedene države, v katerih so bile v letih 2012 do 2013 uspešno izvedene CCA dražbe več frekvenčnih pasov, ter skupni izkupički dražb.

• Avstrija, leto izvedbe dražbe 2013, tip dražbe CCA, pasovi 800, 900, 1800 MHz, skupni znesek dobljen na dražbi 2 014 Mio EUR
• Velika Britanija, leto izvedbe dražbe 2013, tip dražbe CCA, pasovi 800, 2600 MHz, skupni znesek dobljen na dražbi 2 368 Mio EUR
• Nizozemska, leto izvedbe dražbe 2013, tip dražbe CCA, pasovi 800, 900, 1800, 2100, 2600 MHz, skupni znesek dobljen na dražbi 3 805 Mio EUR
• Irska, leto izvedbe dražbe 2012, tip dražbe CCA, pasovi 800, 900, 1800 MHz, skupni znesek dobljen na dražbi 482 Mio EUR
• Švica, leto izvedbe dražbe 2012, tip dražbe CCA, pasovi 800, 900, 1800, 2100, 2600 MHz, skupni znesek dobljen na dražbi 996 Mio EUR

Glede na to, da lahko na dražbi sodelujejo operaterji, ki imajo svoja mobilna omrežja (pri nas so delujoči Telekom, Simobil, Tušmobil in T2), kakšno je razmerje med njimi glede na dozdajšen nakup frekvenc in kako obseg zakupa vpliva na njihov tržni delež? Ali se lahko glede na varovalke glede omejitev nakupa, ki naj bi  zagotavljale konkurenčnost na trgu, zgodi, da bi se tržni deleži operaterjev spremenili - vsaj pri največjih dveh, ki imata 88 odstotkov trga?

Na dražbi lahko sodeluje kateri koli operater. Je pa glede na razmere na slovenskem trgu pričakovati, da bodo na njej sodelovali vsi 4 infrastrukturni operaterji, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Mobilni internet ponuja nove poslovne priložnosti za morebitne nove vstopnike, ki so jim v skladu z evropsko prakso zagotovljeni primerni pogoji za vstop na slovenski trg.

Zagotavljanje konkurenčnosti med operaterji je eden od treh temeljnih ciljev, ki jih agencija zasleduje pri pripravi dražbe (enakovredna cilja sta še zagotoviti ustrezno nacionalno pokrivanje ter pridobiti ustrezna finančna nadomestila za frekvence) . En vidik zagotavljanja konkurenčnosti je, da se prepreči, da močnejši operaterji izločijo (prelicitirajo) tiste, ki imajo manjše tržne deleže. Zato je agencija predlagala spektralne kape in rezervacije. Drugi vidik konkurenčnosti pa je zagotavljanje storitev čim večjemu številu končnih uporabnikov, kar zagotavljajo časovno opredeljene zaveze za pokrivanje.

Kdaj je pričakovati, da bodo imeli uporabniki v Sloveniji možnost uporabe LTE tehnologije, ki omogoča bistveno hitrejši prenos podatkov? V Ljubljani in na Brniku Simobil in Telekom to že omogočata, ali je za druge dele Slovenije omejitev le 2020 - kot je evropska zahteva oziroma kdaj je glede na tržne koristi operaterjev to mogoče pričakovati.

Glej odgovor številka 3 (splošni in posebni pogoji pokrivanja).