Agencija odgovarja novinarki portala Žurnal24.si Sergeji Hadner.
Koliko prijav kršitevljev, ki ne upoštevajo prepovedi uporabe podatkov za klice v komercialne namene ste prejeli v zadnjem letu?
V letu 2016 je agencija prejela 28 prijav prejema neželenih klicev z namenom neposrednega trženja. V nadzornih postopkih je obravnavala smo 3 prijave zoper domnene kršitelje, ki ne upoštevajo prepovedi uporabe telefonske števile za klice, ki imajo komercialni namen, ter 4 prijave zoper domnevnega kršitelja, ki je telefonski klic opravil, kljub temu da telefonska številka prijavitelja ni bila v Telefonskem imeniku Slovenije. Ostalih 21 prijav prejema neželenih klicev v letu 2016 agencija ni obravnavala, bodisi ker prijavitelj ni bil odziven pri pozivih za dopolnitev prijave ali ker je prijavitelj prijavo podal anonimno in ga ni bio mgoče kontaktirati za dopolnitev prijave.
Koliko kazni je bilo izrečeno na ta račun in kakšne so bile kazni?
Uvedenih je bilo 5 prekrškovnih postopkov, od tega so štirje zaključeni. Dvakrat je bila izdana odločba z izrekom opomina in dvakrat z izrekom globe. Znesek globe je v obeh primerih znašal 200 EUR za pravno osebo in 100 EUR za odgovorno osebo pravne osebe, saj sta oba kršitelja tovrstni prekršek storila prvič.
Agencija lahko v primeru, da je ugotovljeno, da zavezanec ni ravnal v skladu z določbami ZEKom-1, to pomeni, da je uporabil elektronske komunikacije za neposredno trženje brez soglasja naročnika, v okviru prekrškovnega postopka pravni osebi izreče globo v višini od 200 do 1000 EUR za manjše gospodarske družbe in od 1000 do 20000 EUR za velike ali srednje velike gospodarske družbe. Za odgovorno osebo je zagrožena globa v višini od 100 do 500 EUR.
Kdo so najpogostejši kršitelji? Kaj so razlogi za kršitve?
Najpogostejši kršitelji so različni klicni centri, ki opravljajo klice za druge pravne osebe (pogosto zavarovalnice) ali prodajo razlinih izdelkov za zdravje in boljše počutje.