Večer: Javne telefonske govorilnice

Agencija odgovarja novinarju Večera Gregorju Grosmanu.

S strani Telekoma Slovenije sem dobil informacijo, da sistem javnih telefonskih govorilnic sodi med univerzalne storitve javne govorne telefonije. Zanima me, kako dolgo bo temu še tako in kaj morajo zagotavljati univerzalne storitve javne govorne telefonije oz. čemu so namenjene?

Res je, da zagotavljanje javnih telefonskih govorilnic za javno govorno telefonijo sodi med univerzalne storitve, ki jih mora izvajati družba Telekom Slovenije d.d. Agencija je leta 2014, pred potekom dotedanje odločbe za izvajanje te univerzalne storitve, izvedla analizo, v kateri je ugotovila, da zagotavljanje javnih telefonskih govorilnic za javno govorno telefonijo še vedno sodi med nabor storitev, ki naj bodo kot univerzalna storitev na voljo uporabnikom še nadaljnjih 5 let. Glede na to je skladno s sektorsko zakonodajo (Zakon o elektronskih komunikacijah) izvedla javni razpis za zagotavljanje tudi te storitve. Po izvedenem javnem razpisu je za obdobje 5 let, od 2. 12. 2014 dalje (torej do 2. 12. 2019), skladno z določili Zakona o elektronskih komunikacijah, za izvajalca zagotavljanja javnih telefonskih govorilnic za javno govorno telefonijo imenovala družbo Telekom Slovenije d.d., ki je to storitev zagotavljala tudi v preteklosti. Agencija je glede na izsledke prej omenjene analize določila obveznosti izvajalcu te univerzalne storitve, ki mu med drugim nalagajo predvsem, da mora:

• v prvem letu zagotavljati vsaj 1 javno telefonsko govorilnico na 1000 prebivalcev,
• v drugem letu zagotavljati vsaj 1 javno telefonsko govorilnico na 1500 prebivalcev,
• v tretjem letu zagotavljati vsaj 1 javno telefonsko govorilnico na 2000 prebivalcev,
• v četrtem letu zagotavljati vsaj 1 javno telefonsko govorilnico na 2500 prebivalcev,
• v petem letu zagotavljati vsaj 1 javno telefonsko govorilnico na 3500 prebivalcev.

Ob ukinitvi posamezne obstoječe javne telefonske govorilnice mora Telekom Slovenije d.d. na predmetni telefonski govorilnici, 90 dni pred njeno ukinitvijo, zagotavljati objavo obvestila o nameravani ukinitvi te telefonske govorilnice, telefonske govorilnice pa ne sme ukiniti, če na lokaciji te telefonske govorilnice ni komercialno omogočenega dostopa do javnega mobilnega telefonskega omrežja, preko katerega je mogoče dostopati do storitev javne govorne telefonije.

Telekom Slovenije d.d. mora zagotavljati univerzalno storitev po dostopnih cenah, enakih na celotnem ozemlju Republike Slovenije in skladno z določili splošnega akta, ki ureja kakovost univerzalne storitve, splošnega akta, ki ureja načine upoštevanja meril glede nudenja cenovnih opcij in določitev paketov za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami v okviru zagotavljanja univerzalne storitve ter določbami zakona, ki ureja elektronske komunikacije v delu, ki ureja univerzalno storitev.

Agencija je namreč v analizi ugotovila, da je med končnimi uporabniki zanimanje in dejanska uporaba telefonskih govorilnic vedno manjše, predvsem iz razloga uporabe drugih sredstev komuniciranja (predvsem mobilne telefonije), ki so uprabnikom ves čas dostopni in jim zagotavljajo bolj preprosto, udobnejšo in tudi ugodejšo uporabo jevno dostopnih telefonskih storitev, vključno z možnostjo klica v sili.

Na katerih lokacijah je po vaših izkušnjah prisotnost govorilnic še posebej pomembna?

Analiza uporabe telefonskih govorilnic je pokazala, da se te skoraj izključno uporabljajo le še v zavodih za prestajanje kazni in psihiatričnih bolnišnicah. Analiza je kaže, da je zgolj 94 javnih telefonskih govorilnic (to je le 3,6% vseh) ustvarilo skupaj 80% vsega prometa iz javnih telefonskih govorilnic. Vseh 94 se jih je nahajalo v zavodih za prestajanje kazni ali psihiatričnih ustanovah. V vmesnem času je eden od zavodov za prestajanje kazni prešel na IP predplačniško rešitev, posebej prirejeno omejitvam, ki v omenjenem okolju veljajo. Zgolj za primer: ta zavod je pred tem ustvarjal 33% prometa vseh govorilnic, od prehoda na IP predplačniško rešitev pa le še 0,3%. Agencija je v analizi ugotovila, da je povpraševanje po tej univerzalni storitvi res zelo majhno, kljub temu pa ni bila naklonjena hipni izključitvi javnih telefonskih govorilnic iz nabora univerzalne storitve, s čemer je želela omogočiti postopen prehod na druge načine uporabe telefonskih storitev za tiste redke uporabnike, ki jim telefonske govorilnice še predstavljajo način uporabe telefonskh storitev. Prav zato je v odločbi agencija določila okvire zniževanja števila telefonskh govorilnic in posebne pogoje, ki jih mora Telekom Slovenije d.d. pri tem spoštovati (obveščanje javnosti o potencialni uknitvi govorilnice, prepoved ukinitve v primeru odsotnosti mobilnega omrežja in podobno).

V analizi zagotavljanja javnih telefonskih govorilnic, ki jo je AKOS izvedel maja 2014, je zapisano, da Telekom meni, da z obstoječimi javnimi telefonskimi govorilnicami, ki so stare najmanj 15 let in neprimerne za nadgradnjo ali predelavo, ne bo mogel zagotavljati storitev za obdobje več kot 5 let, in da tudi dobavitelji opreme ne ponujajo več klasičnih govorilnic. Imate pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve, ali razmišljate morda o rešitvi, ki bi nadomestila klasične telefonske govorilnice?

Agencija bo pred iztekom veljavne odločbe, ki Telekomu Slovenije d.d. nalaga zagotavljanje javnih telefonskih govorilnic, vsekakor izvedla novo analizo in preučila stanje na trgu. Dejstvo je, da javne telefonske govorilnice z razmahom drugih oblik dostopa do telefonskh storitev, ki so predvsem posledica dostopnosti mobilne telefonije, postajajo vse manj zanimive in vedno manj uporabljeno sredstvo za telefonsko komuniciranje. Ni pričakovati, da bi se ta trend spremenil in zelo verjetno lahko predvidevamo, da bo uporaba javnih govorilnic še bolj upadla. Dejstvo je, da Slovenija na tem področju ni unikum in več držav (v času izvajanja analize jih je bilo 11 od 28) je zagotavljanje javnih telefonskih govorilnic že izključilo iz nabora univerzalnih storitev. Tudi Evropska komisija se s predlogom novega regulatornega okvira za področje elektronskih komunikacij nagiba k temu, da bi to storitev izključila iz nabora univerzalnih storitev, saj vse kaže, da ta državljanom kratkomalo ni več pomembna in potrebna. O posebnem nadomeščanju telefonskih govorilnic ta trenutek ni veliko govora, vsekakor pa se na povsem komercialni iniciativi srečujemo z zametki ponujanja komunikacijskih točk, ki med drugim zagotavljajo tudi klasične storitve, kot jih že dolgo časa ponujajo telefonske govorilnice.

Po poročilu sodeč se javne telefonske govorilnice v večini primerov stroškovno ne pokrivajo. Je to lahko razlog za njihovo popolno ukinitev in nadomestitev uporabo drugih (predvsem mobilnih) oblik dostopa do govorne telefonije?

Slednje je vsekakor lahko eden od pomembnih dejavnikov za potencialno ukinitev zagotavljanja javnih telefonskih govorilnic, kot univerzalne storitve. Posebej vsled dejstva, da analize trga kažejo visoko penetracijo mobilne telefonije, kar vsekakor vpliva na to, da se uporabniki z mobilnim telefonom v žepu ne odločijo klicev opravljati iz javne telefonske govorilnice.

V prilogi vam posredujemo tudi analizo iz leta 2014, če vas v zvezi s tem zanimajo še kakšne podrobnosti.

Analiza javne telefonske govorilnice (1.12 MB)

[ Prenesi ] [ Prelistaj ]