Uspešno zaključena dražba frekvenc za zagotavljanje javnih mobilnih komunikacijskih storitev

Na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve se je uspešno zaključila prva javna dražba frekvenc v Sloveniji, na kateri je agencija ponudila razpoložljive pasove 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz in 2600 MHz za obdobje 15 let ter ves nedodeljeni spekter v pasu 2100 MHz do 21. 9. 2021. Prodani so bili vsi ponujeni pasovi, z izjemo dveh blokov (20 MHz) v pasu 1800 MHz in enega bloka (10 MHz) v FDD pasu 2100 MHz. Skupni izkupiček dražbe je 148.740.934,00 evrov. Frekvence so dražili trije od štirih obstoječih slovenskih mobilnih operaterjev – Simobil, Telekom Slovenije in Tušmobil.

Po 55 krogih draženja in enem dopolnilnem krogu v osrednji fazi ter po dodelitveni fazi dražbe, ki se je odvijala od 3. 4. do danes, so dražitelji pridobili naslednje frekvence:

Vsi frekvenčni pasovi so namenjeni zagotavljanju mobilnih komunikacijskih storitev. Radijske frekvence v frekvenčnih pasovih 800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz bodo na voljo takoj po izdaji odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, medtem ko bodo zaradi obstoječih pravic uporabe frekvenc v frekvenčnih pasovih 900 MHz in 1800 MHz te na voljo za uporabo od 4. 1. 2016 dalje.

Skladno s pogoji dražbe morajo operaterji Simobil, Telekom Slovenije in Tušmobil, ki so pridobili spekter pod 1 GHz  mobilne javne komunikacijske storitve omogočiti 25% prebivalstva po 1 letu, 50 % prebivalstva Republike Slovenije po 2 letih in 75 % prebivalstva Republike Slovenije po 3 letih.

Operaterji Simobil, Telekom Slovenije in Tušmobil, ki so vsi pridobili tudi spekter nad 1 GHz, morajo mobilne javne komunikacijske storitve omogočiti za 25 % prebivalstva Republike Slovenije po 3 letih in 40 % prebivalstva Republike Slovenije po 5 letih s katerokoli frekvenco nad 1 GHz.

Blok frekvenc v pasu 800 MHz s posebno obveznostjo pokrivanja je pridobil Simobil. Agencija je ta blok frekvenc velikosti 2 x 10 MHz v pasu 800 MHz vezala na obveznost pokrivanja vsaj 95% prebivalcev Slovenije v najkasneje treh letih, pri čemer zahteva pasovno širino najmanj 10 Mbps od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala zunaj zgradb, kar pomeni približno 1 Mbps znotraj zgradb. Simobil lahko to obveznost izpolni z uporabo katerih koli frekvenčnih pasov, ki so mu dodeljeni.

Obenem mora Simobil zagotoviti tudi pokrivanje posebej določenih ruralnih naselij, v katerih je zelo slaba pokritost s fiksnim širokopasovnim dostopom. V njih mora zagotoviti tako mobilne storitve, kot tudi storitve ustreznega nadomestka fiksnega širokopasovnega dostopa. K takšni obveznosti, za katero je agencija opravila tudi simulacijo stroškov za operaterje, zavezuje Strateška usmeritev pristojnega ministrstva ter cilji digitalne agende. Frekvenčni pas 800 MHz je bil namreč po prehodu na digitalno televizijsko oddajanje odvzet radiodifuziji s ciljem, da se zagotovi možnost mobilnega interneta čim večjemu številu prebivalcev oziroma, da se doseže čim večje pokrivanje, med drugim tudi tistih področij, ki so za operaterje komercialno manj zanimiva.

Poleg tega  je agencija zaradi izjemne asimetrije moči operaterjev na slovenskem trgu rezervirala dva bloka (2 x 5 MHz) v pasu 800 MHz, ki sta bila na voljo samo obstoječim operaterjem z največ 15 odstotnim tržnim deležem aktivnih končnih uporabnikov javnih mobilnih storitev in morebitnim novim ponudnikom, ki bi vstopili na slovenski trg. S tem je želela preprečiti morebitno izrivanje šibkejših operaterjev in posledično ustvarjanje premalo konkurenčnega trga mobilnih javnih komunikacijskih storitev. Glede na prijavljene dražitelje je imel pravico nakupa rezerviranega spektra Tušmobil, ki je to pravico tudi izkoristil.

Agencija vse od začetka priprave javne dražbe v letu 2012 ter v skladu z obvezo o učinkoviti rabi spektra zasleduje tri temeljne in enako pomembne cilje: zagotoviti ustrezno nacionalno pokrivanje, vključno s pokrivanjem ruralnih območij; zagotoviti konkurenčnost med operaterji ter za državo pridobiti ustrezna finančna nadomestila za uporabo frekvenc. Zato se je odločila, da pripravi enovito elektronsko dražbo za več frekvenčnih pasov, saj je le tako lahko omogočila doseganje vseh ciljev dražbe. Hkratna ponudba vsega razpoložljivega spektra pa je ponudnikom omogočila, da si zagotovijo ustrezen nabor frekvenc in izključila njihovo negotovost glede pridobivanja dodatnega spektra v ločenih postopkih dodeljevanja frekvenc.

Za ustrezno se je izkazala odločitev agencije za elektronsko dražbo tipa CCA s pravilom druge najvišje cene. Da bi sploh lahko izpeljala takšno dražbo, je bilo treba popraviti Zakon o elektronskih komunikacijah, saj do sedaj v Sloveniji še nikoli ni bila izvedena elektronska dražba frekvenc. Sprememba zakona je agenciji omogočila izpeljavo izbranega tipa dražbe, katerega glavna prednost je v učinkoviti podelitvi frekvenc, ki je najbolj v skladu s potrebami operaterjev, in ki omogoča končno ceno, ki je najbližje realni tržni ceni frekvenc. Rezultati dražbe kažejo, da je izbira tipa dražbe, ki je temeljila na študijah primerov dražb frekvenc v drugih državah, znatno prispevala k uspešni izvedbi prve elektronske dražbe frekvenc v Sloveniji.

Administrativni stroški za izvedbo javne dražbe,  ki predstavljajo vse stroške razen stroškov dela redno zaposlenih na agenciji v zvezi s pripravo in izvedbo javne dražbe, skupaj znašajo 1.013.425,20 evrov in jih krijejo vsi dražitelji v enakih deležih.  Glede na to, da je vsak dražitelj vplačal 300.000,00 evrov kot garancijo za resnost ponudbe, ki jo je agencija upoštevala pri plačilu administrativnih stroškov, mora vsak dražitelj vplačati še 37.808,40 evrov. Stroške dela redno zaposlenih sodelavcev je agencija pokrila iz rednih pristojbin operaterjev.

Skladno s predvideno časovnico bo agencija po plačilih preostalih zneskov za uporabo frekvenc in preostalih deležev administrativnih stroškov izdala ustrezne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc najkasneje do konca junija 2014.