STA: razpis za dodelitev pravic razširjanja TV programov in izdajatelji RA programov

Petek, 28.02.2014

Agencija odgovarja novinarju Aljoši Reharju.

Agencija je objavila razpis za dodelitev štirih pravic razširjanja televizijskega programa v dig. radiodif. tehniki na območju Slovenije. Ali gre za pravice za oddajanje v muxu C?

Pravice za razširjanje v digitalni tehniki nimajo predpisanega omrežja oziroma multipleksa. Je pa multipleks C trenutno edino nacionalno omrežje, ki lahko oddaja komercialne programe.

Ali ste se za razpis odločili na podlagi izraženega zanimanja izdajateljev televizijskih programov? Koliko jih je izrazilo interes, kateri so ti izdajatelji oziroma ali je med njimi tudi kakšen iz tujine?

Agencija je zaznala interes za možnost oddajanja (razširjanja) programov na digitalni prizemni platformi. Poleg tega je bila seznanjena z dejstvom, da je v omrežju Multipleks C še vedno dovolj prostora za nove programe.

Agencija je pred kratkim objavila tudi podatke o pokritosti prebivalstva s signalom FM radijskih postaj. Koliko različnih radijskih postaj je v Sloveniji in kako se je gibalo njihovo število po letih od 2008 naprej? Kaj je glavni razlog za spreminjanje števila?

Agencija vodi evidenco imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Podatki so objavljeni na spletnem naslovu. Prav tako so na spletni strani (zavihek registri) objavljeni imetniki dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti. Podatki so aktualni, saj se sproti dopolnjujejo. Evidence, kako se je gibalo število radijskih postaj po letih, agencija ne vodi.

Ali je mogoče dobiti seznam 20 največjih radijskih programov glede na odstotek pokritosti prebivalstva s signalom (z vsemi frekvencami, ki jih določen program uporablja)?

Seznam 20 največjih radijskih programov glede na število potencialnih poslušalcev je v prilogi (OPOMBA: priloga je bila zaradi napake pri izračunu 3. 3. 2014 zamenjana).

Ali je mogoče dobiti seznam 10 največjih izdajateljev radijskih programov v Sloveniji glede na a) število radijskih programov v lasti in b) skupno pokritost prebivalstva, doseženo z vsemi programi v njihovi lasti?

Izdajatelji radijskih programov, ki imajo največ veljavnih dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti (v tabelo so vključeni izdajatelji, ki imajo najmanj dve veljavni dovoljenji za izvajanje radijske dejavnosti):

Ime izdajatelja	Ime radijskega programa
Radio Pro 1 d.o.o.	Radio 1 107,9; ENA LJ Radio 1 Dolenjska; ENA NM Radio 1 Krvavec; ENA KR Radio 1 Obala; ENA KP Radio 1 Portorož; ENA PO Radio 1 Primorska; ENA NG Radio 1 Štajerska; ENA MB Radio Bakla RADIO CELJSKI VAL Radio Goldi – Savinjski val Radio Odeon Radio Viva
Radiotelevizija Slovenija, javni zavod	Pomurski madžarski radio - Muravidéki magyar rádió Radio Capodistria RADIO KOPER /RADIO KP/ Radio Maribor Radio Slovenia International/Radio SI RADIO SLOVENIJA, prvi program – PROGRAM A1 /A1/ RADIO SLOVENIJA, drugi program – PROGRAM VAL 202 /VAL 202/ RADIO SLOVENIJA, tretji program – PROGRAM ARS /ARS/
RGL, d.o.o., Ljubljana	Radio Aktual Radio Aktual Obala RADIO SALOMON Radio Veseljak Lisca Radio Veseljak Posavje RADIO VESELJAK SI
ŠPRAH d.o.o., Škofja vas	RADIO ANTENA CELJE; ANTENA C RADIO ANTENA MARIBOR; ANTENA M RADIO ANTENA VELENJE; ANTENA V
Radio Center d.o.o.	Radio Center Dolenjska RADIO CENTER SLOVENIJA RADIO CENTER ZASAVJE
B.&B. Belna, d.o.o.	Radio Pohorje RADIO TOP
Moj radio, Boris Sušin, s.p.	Moj Radio 1 Moj Radio
Radio Antena d.o.o., Ljubljana	Radio Antena Ljubljana; Antena LJ Radio Antena Štajerska; Antena S
RC Savinjska, d.o.o.	Radio Alfa RADIO CENTER Savinjska

Agencija nima podatka o skupni pokritosti prebivalstva, ki je dosežena z vsemi programi nekega izdajatelja. Ima pa podatke za posamezne programe, ki so v priloženi odgovorom.

Kaj so v praksi neutilizirane radijske frekvence in zakaj ne morejo biti samostojno dodeljene? Kaj je glavni namen vaše odločitve za dodelitev neutiliziranih radijskih frekvenc?

Zakon o elektronskih komunikacijah v tretjem odstavku 57. člena določa, da je sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije mogoča tudi zunaj območja pokrivanja, če taka sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc zagotavlja večjo učinkovitost uporabe radijskih frekvenc ter taka sprememba ne posega v koristi, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona. Ker pa se radijska frekvenca za opravljanje radiodifuzije v skladu s tretjim odstavkom 33. člena zakona lahko podeli le na podlagi javnega razpisa, taka frekvenca ne more biti samostojno dodeljena in je lahko dodeljena le kot dodatna frekvenca k že dodeljeni frekvenci z namenom njene učinkovitejše rabe. Ker v skladu s 4. alinejo tretjega odstavka 35. člena ni mogoče podeliti frekvenc, ki bi povzročale škodljivo motenje, bi določene frekvence ostale neizkoriščene oziroma neuporabljene.

V specifičnih elektrotehničih in geografskih pogojih pa je mogoče določene frekvence dodeliti kljub škodljivemu motenju, če se na motilni in moteni frekvenci oddaja isti program. S tem dosežemo večjo učinkovitost izrabe frekvenčnega spektra. Agencija v takih primerih uporablja določila člena 4.2.4 ratificirane mednarodne pogodbe Območni sporazum o uporabi pasu 87,5 - 108 MHz za FM zvokovno radiodifuzijo, območje 1 in del območja 3 (Ur. l. RS, št. 5/97), ki določajo, da se radijska frekvenca do 1 kW efektivne izsevane moči lahko prenese do 5 km, nad vključno 1 kW izsevane moči pa do 15 km, če se s tem ne poveča škodljivo motenje na sosednje radijske postaje. Ker taki primeri v praksi obstajajo oziroma so mogoči, je agencija objavila okvire pogojev pri odločanju o dodelitvi takšnih frekvenc. Primer take dodelitve so npr. t.i. ISO frekvence.