STA: omrežje LTE v Sloveniji

Agencija odgovarja na vprašanja novinarja Aljoše Reharja.

Kdo vse že ima dovoljenje za testiranje tehnologije LTE v Sloveniji?

S testiranjem LTE na različnih frekvenčnih pasovih sta v preteklem letu začela Simobil in Telekom Slovenije.

Koliko držav že ima komercialno delujoče omrežje LTE? Ali Slovenija tu že kaj zaostaja z uvajanjem LTE?

Nekatere države z LTE omrežji, ki pa v tej fazi pretežno pokrivajo zgolj večja urbana središča, ali pa so še v fazi testiranja, trenutno v večini na frekvenčnih pasovih višjih 1,8 GHz ali 2,5 GHz so: Avstrija, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Litva, Norveška,Švedska, Belgija, Poljska. Od držav izven Evrope pa so pomembnejše Hong Kong, Singapur, Avstralija, Kanada, Japonska, ZDA. Pri tem je treba dodati, da frekvenčne pasove 900 MHz, 800 MHz ali nižje za LTE trenutno uporabljajo v zelo malo državah, denimo v Nemčiji in Švedski.

Kot rečeno, operaterji v Sloveniji že nekaj časa testirajo LTE tehnologijo, zato ne moremo trditi, da na tem področju zaostajamo.

Kaj vse je potrebno še postoriti, da Slovenija dobi omrežje LTE?Kdaj predvidoma bo mogoče LTE komercialno dostopen? Ali bo po vašem mnenju tudi pri LTE vsak operater postavljal svoje omrežje ali pa se bo postavilo eno omrežje, ki se ga bo potem souporabljalo? Če slednje, kakšni so potem modeli (več operaterjev postavi eno omrežje in ga potem vsi uporabljajo ali kaj drugega)?

Pred podelitvijo dodatnih frekvenc za LTE in liberalizacije obstoječih za uporabo LTE tehnologije bi bilo nujno, da država, kot lastnik omejene naravne dobrine, ki jo frekvenčni spekter predstavlja, v okviru širše in dolgoročne strategije definira cilje in najbolj ustrezne pristope nadaljnjega razvoja elektronskih komunikacij v mobilnih omrežjih, s tem pa obenem tudi najbolj primerne pristope razpisov razpoložljivih frekvenčnih pasov, primernih za to tehnologijo, še posebej (omejenih) razpoložljivih kapacitet na pasu 800 MHz. Slednje bo, poleg poslovnih modelov operaterjev in njihovih odločitev o nadaljnjih vlaganjih, v veliki meri determiniralo tudi odločitve operaterjev o gradnji omrežij, temelječih na LTE tehnologiji in začetkih komercialnega nudenja storitev preko teh omrežij. Agencija ne more soditi o načinih gradnje, ki bodo v največji meri odvisni predvsem od poslovnih odločitev operaterjev, obenem pa deloma verjetno tudi od strategije države. Vsekakor pa se je agencija vedno zavzemala za skupna vlaganja v infrastrukturo in souporabo te infrastrukture v kar največji meri, saj je na ta način mogoče zagotavljati učinkovito konkurenco na bolj ekonomičen način.