Agencija odgovarja novinarju Aljoši Reharju.
Na vas se obračam tudi z nekaj vprašanji glede problematike dejanske hitrosti dostopa do interneta. Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji glede merjenja dejanskih hitrosti dostopa do interneta?
Slovenija je vključena v raziskavo, ki jo vodi Evropska komisija na ravni vseh držav članic. Raziskava bo s pomočjo ustreznih merilnih instrumentov merila dejansko hitrost širokopasovnega dostopa. Na agenciji spremljamo vseevropsko raziskavo pa tudi dogajanje na tem področju v posameznih članicah EU.
Kdaj se bo to v praksi dejansko začelo meriti? Katere ovire so pri tem? Kdo dejansko bi bil najbolj pristojen za izvajati in financirati te meritve? Kako bi se izvajale?
Na agenciji smo k tej problematiki pristopili v okviru portala komuniciraj.eu, kjer bo prikazan zemljevid z izmerjenimi hitrostmi, ki ga bodo soustvarjali končni uporabniki. Portal je v izdelavi, njegovo postavitev vodi in financira agencija.
Ali je po vaših podatkih veliko pritožb uporabnikov zaradi razlik med dejansko in nominalno hitrostjo dostopov do interneta?
Pritožb, ki bi se nanašale neposredno na razlike med dejansko in nominalno hitrostjo dostopa do interneta neposredno ni, prejete pritožbe se nanašajo predvsem kakovost storitve, ki se pri končnem uporabniku odraža kot npr. kockasta slika na IPTV, nedelovanje ali slabo delovanje storitev.
Ali je res relativno gledano največ pritožb med uporabniki Telekoma Slovenije? Zakaj?
Če se vprašanje nanaša le na obravnavano tematiko, tovrstne evidence ne vodimo posebej, saj se za zdaj še ni pojavila kot pereč problem. Kumulativno pa je število pritožb uporabnikov zoper družbo Telekom Slovenije resda višje, vendar ima ta družba tudi največje število naročnikov.
Kako se Slovenija glede povprečne hitrosti dostopa do interneta obnese v primerjavi z drugimi državami?
Najboljšo primerjavo bo nedvomno dala zgoraj omenjena raziskava.
Ali ima država oziroma agencija kakšne vzvode, ukrepe za izboljšanje te slike?
Agencija se zavzema, da bi se tej tematiki posvetilo več pozornosti na nacionalnem nivoju. Po našem mnenju je merjenje oziroma nadzor dejanske hitrosti dostopa do interneta pomemben projekt, ki pa za kvalitetno izvedbo zahteva precejšnja finančna sredstva in človeške vire. Takšno merjenje bi namreč moralo biti trajno in ne zgolj enkratno dejanje.
RSS
English
Na vrh strani
Natisni