Reporter: vprašanja o Norkringu

Agencija odgovarja novinarju Andreju Černiču.

Drži, da APEK-ov cenovni nadzor RTV-jevih cenikov traja že 16 mesecev? Zakaj? Kdaj bo nadzor končan? Koliko postopkov ste uvedli proti RTV Slo? Zakaj gre?

Agencija je z nadzorom, ki ga je uvedla po uradni dolžnosti na pobudo podjetja Norkring d.o.o. dne 13. 10. 2010, izpolnjevanje obveznosti, ki jih je RTV Slovenija kot operaterju s pomembno tržno močjo naložila z regulatorno odločbo. Med drugimi obveznostmi je agencija preverjala tudi izpolnjevanje obveznosti cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva ter preverila pravilnost cen, ki jih je za storitve, povezane s prizemnim digitalnim oddajanjem, RTV Slovenija objavila v ceniku, veljavnem od 1. 6. 2010 dalje. Ta nadzor je agencija zaključila 3. 8. 2011 z odločbo, s katero je RTV Slovenija naložila odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Ker je RTV Slovenija še v teku zgoraj opisanega nadzora dne 1. 6. 2011 objavila nov cenik storitev, povezanih z digitalnim prizemnim oddajanjem, je agencija 6. 7. 2011 pričela z novim postopkom nadzora, v katerem ugotavlja pravilnost izračunanih cen v tem ceniku. Agencija je v tem postopku prejela vse potrebne informacije za odločitev in bo postopek nadzora v kratkem zaključila.

Poleg zgoraj opisanih dveh nadzornih postopkov je agencija proti RTV Slovenija v letošnjem letu pričela še z dvema nadzornima postopkoma,v katerih preverja izpolnjevanje obveznosti enakega obravnavanja in v katerih agencija še zbira potrebne podatke.

V postopkih nadzora radiofrekvenčnega spektra agencija vodi tri nadzorne postopke glede upoštevanja odločb o dodelitvi radijskih frekvenc SFN/MFN. V letošnjem letu pa je bil en postopek zaključen, ker je RTV uredila stanje.

Ali je Norkring res edino enofrekvenčno omrežje (SFN) v Sloveniji? Ima RTV večfrekvenčno omrežje? Zakaj je RTV-ju dovoljeno večfrekvenčno omrežje, medtem ko je moral Norkring opremiti enofrekvenčno?

Digitalna prizemna radiodifuzija v Sloveniji temelji na sistemu DVB-T, ki omogoča uporabo enofrekvenčnih omrežij. Enofrekvenčna omrežja predstavljajo učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra, saj vsi so oddajniki znotraj omrežja sinhronizirani in delujejo na isti frekvenci. Vsa digitalna omrežja v Sloveniji tako temeljijo na enofrekvenčnem načinu delovanja. Vendar pa se v določenih primerih uporabljajo tudi druge rešitve.

Na vseh oddajnih točkah, ki jih uporabljata tako Norkring (mjultipleks B) kot RTV Slovenija (multipleks B), oddaja RTV Slovenija na dodeljenih frekvencah za enofrekvenčni način delovanja. Vendar pa pokriva signal omrežja RTV Slovenija (multipleksa A) prek 95% prebivalstva in za to uporablja 156 oddajnih točk.

Pri oddajnih točkah, ki pokrivajo redko poseljena območja, brez alternativne infrastrukture
za sprejemanje televizijskih programov, kjer je uporaba enofrekvenčnih rešitev otežena (ali pa zahteva investicijo, ki je povezana z nesorazmerno velikimi stroški glede na pridobljeno korist operaterja), je agencija dodelila dodatne frekvence (kanale), ki omogočajo tehnično preprostejše rešitve, kot je npr. MFN način. Tak pristop je možen na območjih, kjer je na razpolago več (frekvenc) kanalov in take rešitve ni možno šteti kot neučinkovite. Takšen pristop seveda ne velja samo za multipleks A, ampak za vsa digitalna omrežja. To v praksi pomeni, da bi lahko tudi operater multipleksa B za pokrivanje redko poseljenih območij uporabil preprostejše rešitve oziroma MFN način.

APEK je konec leta 2010 izdal dokončno odločbo RTV-ju za mux A (38112-26/2010/4). Ali se vam ne zdi, da vodstvo RTV-ja s svojimi dejanji (cenovne škarje) skuša izriniti Norkring iz Slovenije?

Z odločbo, ki jo omenjate, je agencija s 1. januarjem 2011 ukinila začasno delitev multipleksa A na javni in komercialni del (ta je veljala v času priprav na digitalni prehod, ko je bil v Sloveniji samo en delujoči multipleks), hkrati pa je RTV Slovenija omogočila, da lahko znotraj javnega omrežja (multipleks A) oddaja tudi v tehniki visoke razločljivosti (HDTV). Kljub tej odločbi pa RTV Slovenija lahko trži proste kapacitete multipleksa A po Zakonu o radiodifuziji. Odločba agencije namreč ne presega zakona.

Ali javni mux A in komercialni mux B sploh smeta biti konkurenta v Sloveniji? Kako to, da javna RTV, ki je omrežje zgradila iz davkoplačevalskega denarja in je z zakonom ZDRad, brez razpisa, dobila koncesijo za izgradnjo in obratovanje javnega mux A, preprodaja proste kapacitete in tako izrinja Norkring, ki je komercialni mux B zgradil z lastnimi sredstvi na podlagi zmage na mednarodnem razpisu? Ali se vam kot nacionalnemu regulatorju to zdi normalno? Je takšna (ne)regulacija trga normalna?

Kot rečeno, RTV Slovenija ima pravno podlago za trženje kapacitet multipleksa A v 15. členu veljavnega Zakona o radiodifuziji (ZDRad), ki je bil sprejet leta 2007 in ki določa, da lahko javna RTV s prostimi kapacitetami prosto razpolaga. Agencija nima pristojnosti za spremembo tega zakona. Je pa javno opozarjala na zakonske anomalije in pozdravila predlog spremembe zakona.

Koliko direktorjev (ali v.d.-jev) se je zamenjalo na APEK-u za časa ministrovanja g. Golobič-a?

En direktor  in trije v.d. direktorji.

Ali ste kdaj formalno uradno predlagali ministrstvu MVZT spremembo zakona ZDRad?

Agencija je sodelovala pri pripravi spremembe ZDRad. Ministrstvu je posredovala strokovno mnenje, v katerem je argumentirala neustreznost spornega določila in podprla spremembo zakona. Svoje mnenje je posredovala tudi javnosti.

Drži, da je Pink.si zaradi neplačevanja storitev Norkringu šel na RTV-jev mux A?

Za odgovor na to vprašanje vam svetujemo, da se obrnete na Pink.si ali Norkring.

RTV je na svojih spletnih straneh objavila, da brezplačno oddaja nekatere regionalne TV programe. Kateri so ti programi? Ali je to v skladu s slovensko zakonodajo?

O tem, kar omenjate, nismo bili uradno obveščeni. Če imate v mislih sklep Nadzornega sveta RTV Slovenija z dne 14. 12. 2012, potem gre za odločitev, povezano z oddajanjem televizijskih programov s statusom regionalnega programa posebnega pomena, ki se razširjajo v multipleksu A, to so TV Primorka, Vaš kanal in RTS. Kot je mogoče sklepati iz objave sklepa, gre za začasno odločitev, pospremljeno s pozivom, da se poišče rešitev za poravnavo dolga in ureditev razmerij za naprej.

Programi s statusom posebnega pomena imajo sicer po Zakonu o medijih poseben položaj, ki izhaja iz njihovih programskih obveznosti. Zakon tako določa, da jim morajo operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij, in sicer tako v javni kot v zasebni lasti, omogočiti neodplačno razširjanje. Izjema so le prizemna digitalna omrežja, za katere ta določba ne velja. Po drugi strani pa Zakon o RTV Slovenija v 13. členu določa, da RTV Slovenija izvaja kot javno službo tudi oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega programa posebnega pomena z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija.

Evropska komisija je sprožila predsodni postopek (EU Pilot) zaradi dvoma o pravilnosti in učinkovitosti delovanja regulatornih državnih institucij. Če se ne motim, bi moral Apek na to odgovoriti do konca lanskega leta. Kakšen odgovor ste posredovali na Evropsko komisijo?

Evropska komisija (EK) je potem, ko je družba Norkring nanjo naslovila pritožbo, Republiki Sloveniji poslala t.i. pilotno pismo, v katerem je zastavila 4 sklope vprašanj. Eden od sklopov se je nanašal na izvajanje nadzora nad spoštovanjem regulatronih obveznosti, ki so naložene RTV SLO, drugi sklop se je nanašal na ustreznost zakonske ureditve glede reševanja medoperaterskih sporov po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom), v tretjem sklopu je EK zanimala zakonska ureditev podeljevanja pravic do uporabe frekvenc, četrti sklop pa je bil namenjen spremembi Zakona o digitalni radiodifuziji.

Na prejeto pilotno pismo je odgovor podala RS preko MZZ. Odgovor je bil pripravljen v sodelovanju več organov (MVZT, SVREZ, APEK) in je obsegal 21 strani. Agecija je pripravila odgovore le na tista vprašanja, ki so se dotikala njenega dela.

Glede problematike nadzora nad regulatornimi obveznostmi je bilo poudarjeno, da je zaračunavanje cen za digitalno oddajanje oziroma za najem kolokacije za digitalno oddajanje kompleksno vprašanje, ki ga agencija rešuje v več postopkih inšpekcijskega nadzora, uvedenega zoper RTV SLO. Agencija je EK podrobno opisala dosedanji potek postopkov ter navedla ugotovitve, do katerih je do tistega trenutka prišla.

V zvezi z medoperaterskimi spori je bilo EK komisiji pojasnjeno, da slovenska ureditev (skladno z Direktivo 2002/19/ES) predvideva, da morajo subjekti reševati odprte probleme z medsebojnimi pogajanji in šele če sporazum med njimi ni mogoč, priskoči na pomoč regulator, ki skuša spor rešiti v postopku medoperaterskega spora. Ob tem je bilo EK tudi pojasnjeno, da Norkring pred agencijo pobude za začetek medoperaterskega spora ni vložil (tako pobudo je vložil šele 17.1.2012). EK so bili posredovani tudi podatki o vseh medoperaterskih sporih, ki jih je agencija reševala v letu 2009, 2010 in 2011.

V delu, ki se je nanašal na vprašanje dodeljevanja radijskih frekvenc je agencija opisala način dodeljevanja frekvenc za digitalni multipleks RTV SLO (t.i. multipleks A). Poudarila je, da je pri dodeljevanju radijskih frekvenc ravnala po določbah ZDRad in ZRTVS ter da veljavna zakonodaja RTV SLO omogoča razpolaganje s prostimi zmogljivostmi na multiplesku A tudi v komercialne namene.