Agencija odgovarja predstavniku Radia Ognjišče Marku Zupanu.
Ali RTV Slovenija, ki frekvence pridobiva brez postopka javnega razpisa v vlogi za dodelitev ODRF poda tehnične podatke s tehnično rešitvijo podane v idejnem projektu?
Če ne, zakaj ne? Če da, pa me zanima ali njihov idejni projekt vsebuje vse te sestavine:
- geografske podatke o predvideni oddajni lokaciji in višini antene od tal
- opis objekta, kjer bo nameščen antenski sistem;
- podatki o antenah, ki so predvidene za realizacijo antenskega sistema;
- izračun izhodne moči oddajnika
- sevalni diagram predvidenega antenskega sistema, iz katerega je razvidna skladnost z razpisanimi parametri.
RTV Slovenija pridobiva frekvence za analogno FM radiodifuzijo na vlogo skladno s petim odstavkom 33. člena ZEKom-1 v povezavi z drugim odstavkom 13. člena ZRTVS-1. Vloga mora vsebovati tudi podatke o predvideni tehnični rešitvi, oz. sestavine, ki so potrebne za presojo vloge.
Zanima nas kaj se zgodi, če kater del v projektu ne ustreza (na primer predlagana oddajna antena)? Jih pozovete k dopolnitvi, ali jim vlogo zavržete in morajo ves postopek nato ponoviti?
Če vlogo ni popolna, je potrebno vlogo, glede na določila ZUP, dopolniti. Ob tem agencija dodatno pojasnjuje, da prvi odstavek 37. člena ZEKom-1 določa, da se v samem postopku javnega razpisa ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi. Poleg tega v upravnem postopku, začetem po javnem razpisu, skladno z 48. členom ZEKom-1, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali ki bi kakor koli spreminjali ponudbo.
Koliko časa približno mine od njihove izražene želje (vloge) do izdane ODRF. Približno...
Trajanje postopka je odvisno od okoliščin. V primeru postopka mednarodnega usklajevanja radijske frekvence to lahko traja tudi več kot eno leto oz. se lahko tudi neuspešno zaključi.
Koliko frekvenc približno na leto AKOS pošlje v mednarodno koordinacijo? Recimo za zadnjih 13 let, ko strokovni resursi Agencije niso bili zasedeni s pripravami in izvedbami javnih razpisov (ker le teh ni bilo).
Navedba, da v zadnjih 13-ih letih javnih razpisov ni bilo, ne drži. Po javnem razpisu leta 2009 je bilo sicer res nekaj časa obdobje brez javnih razpisov za frekvence za FM radio, vendar pa agencija v sodelovanju s Svetom za radiodifuzijo in Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije od marca 2018 nadaljuje s postopki javnih razpisov za FM radio.
Podrobni podatki o številu mednarodnih koordinacijskih zahtevkov za FM radijske frekvence za zadnja tri leta pa so objavljeni na spletni strani: https://www.akos-rs.si/portal-plus:-mednarodno-usklajevanje-frekvenc.
Koliko frekvenc v zadnjih npr. 15. letih je AKOS mednarodno koordiniral v GE84 za pokrivanje področja Bohinja. Na primer Vogel in/oz. druge lokacije, ki bi pokrivale področje Bohinja ( Bohinjsko bistrico, Srednjo vas,...). Koliko od vloženih je bilo uspešno koordiniranih?
Za pokrivanje območja Bohinja je agencija v zadnjih letih uvedla postopek mednarodne uskladitve za tri radijske frekvence, ki so danes tudi uspešno mednarodno usklajene.
Kako poteka postopek koordinacije? Kdo in kdaj - v katerih primerih (v kaki situaciji) sproži, se odloči, da prične AKOS s postopkom koordinacije?
Sami postopki koordinacije so določeni s sporazumi, ki urejajo uporabo radiofrekvenčnega spektra. Agencija sproži postoperk bodisi zaradi aktivnosti agencije v zvezi z upravljanjem radiofrekvenčnega spektra, lahko pa tudi kot posledica vloge stranke, če se na podlagi analize radiofrekvenčnega spektra ugotovi, da bi bilo predlagano frekvenco možno umestiti v radiofrekvenčni spekter.
Kako komentirate, da so na primer frekvence, ki so bile koordinirane na pobudo izdajateljev po uspešnem vpisu v GE84 potem 10 in več let nepodeljene? Na primer Blejska dobrava 104,2 MHz? Kaj sploh lahko izdajatelj stori (pravno-formalno) oz. državljani RS, da bi se sploh kak postopek javnega razpisa pričel? Na primer na Jesenicah, v Idriji, Kočevju, Velenju,...
Pridobitev potrebnih mednarodnih soglasij za uporabo frekvence še ni dovolj za začetek postopka javnega razpisa. Agencija pred vsakim javnim razpisom opravi temeljito analizo stanja ciljnih območij, pripravi osnutek pogojev in meril za javni razpis, pridobi mnenje Sveta za radiodifuzijo in sloglasje Ministrstva za kulturo. Agencija bo nadaljevala s postopki javnih razpisov po sklopih, kar je tudi navedeno v strategiji upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom. Agencija pri pripravi javnih razpisov skuša upoštevati tudi prispele pobude, kot je to bil primer uspešno rešene pobude za kraj Podbrdo.
Kako to, da sta bili naprimer v Podbrdu koordinirani in sedaj podeljeni 91,2 (Tolmin Ognjišče, 91,1 R Sora Lubnik) in 92,8 MHz (Dobrač Avstrija1, 92,7 Trstelj, 92,9 Nanos)? Kako, da ste koordinirali ravno ti 2 frekvenci in ne na primer namesto 91,2 91,4, ki definitivno ne bi predstavljala motnje na druge koordinirane Slo postaje? Glede na konfiguracijo terena, bi za Podbrdo praktično lahko koordinirali več 10 frekvenc brez kakršnega koli (najmanjšega) vpliva na oz. iz drugih postaj. Ravno tako nas zanima, kako da ste za Vogel koordinirali ravno 105,9 MHz? Za katero po več kot 10. letih od uspešne koordinacije sedaj ugotavljate, da ni primerna za podelitev za to lokacijo? Kako, da tega niste ugotovili že prej, vsaj pred uvedbo JR leta 2018?
Agencija se za tehnične parametre vključno s frekvenco odloči na podlagi analize radiofrekvenčnega spektra. Pri določitvi tehničnih parametrov za mednarodno uskladitev se skuša predvsem čim bolj zaščititi radiofrekvenčni spekter Republike Slovenije, pri dejanski umestitvi frekvence v radiofrekvenčni spekter pa je treba upoštevati še dodatne vidike, kot na primer čim bolj unčinkovito dodelitev frekvence ob upoštevanju že podeljenih frekvenc in ob čim manjšem vplivu na druge slovenske frekvence.
Če sledimo tej novi praksi AKOS... Kako potem komentirate podelitev frekevnc Žužemberk: 95,2, 102,3 107,6 MHz Radiu Slovenija. Nobena namreč ne pokriva (na zemljevidu narisano) področja Žužemberka? Zakaj njihovih niste podelili na primernejši (nižji) lokaciji (v Žužemberku) ter s tem zagotovili najučinkovitejšo možno izrabo RF spektra?
Ni to povsem identičen primer, kot sedaj Vogel 105,9 MHz?
Administrativno ime oddajne lokacije ne pomeni, da se kraj s tem imenom nahaja v območju pokrivanja.
Vaša trditev - citiram sodbo U 1128/2018-18 - 30. maj 2019: Agencija poudarja, da slišnost radijske postaje ni odvisna oziroma določena z območjem pokrivanja, temveč s tehničnimi parametri. Lahko to trditev še nekoliko pokomentirate? Kaj torej predstavlja Črta na zemljevidu?
Na temo območij pokrivanj je agencija organizirala dva javna posveta, in sicer 27. marca in 20. oktobra 2017, kjer je tudi bila pojasnjena razlika med območjem slišnosti in območjem pokrivanja. Črta oz. meja območja pokrivanja predstavlja tehnično razmejitev (mejo) med območjem, kjer je radiofrekvenčno zaščitno razmerje doseženo (oziroma so izpolnjeni pogoji za kakovosten sprejem), in območjem, kjer pogoji za kakovosten sprejem niso zagotovljeni.
Zakaj tega na seji SRDF 20.5.2019, kljub prisotnosti dveh strokovnjakov Agencije, niste, kljub večkratni prošnji predstavnika Radia Ognjišče, pojasniti svetnikom?
Kot že navedeno, je agencija na temo območij pokrivanj organizirala dva javna posveta, in sicer 27. marca in 20. oktobra 2017, kjer je tudi bila pojasnjena razlika med območjem slišnosti in območjem pokrivanja. Na obeh posvetih so bili prisotni tudi predstavniki Radia Ognjišče.
Agencija je na seji SRDF dne 23. 5. 2019 pojasnila podajala glede na potek seje.
Kako v zgoraj navedeni luči - sledenje racionalni izrabi RF spektra - komentirate v preteklosti podeljeno frekvenco, ki je koordinirana v Ljubljani na Šancah (potencial cca 300000 poslušalcev) na ruralnem področju s potencialom nekaj 1000 potencialnih poslušalcev?
Število pokritih prebivalcev ni edini kriterij učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra. Prisotnost programov oz. pokritost z radijskimi programi je namreč potrebno zagotoviti tudi poslušalcem redkeje poseljenih območij. Agencija si prizadeva za uravnoteženo pokrivanje tako urbanih kot tudi ruralnih območij Republike Slovenije.