Radio Antena: ali agencija vrši večji nadzor nad manjšimi mediji?

Agecija odgovarja novinarju Roku Ostrežu.

Prejeli smo vaše vprašanje v zvezi z nadzorom izvajanja programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske in televizijske programe. Kot ste zapisali v dopisu, v uredništvu RADIO ANTENA d.o.o. pripravljate novinarski prispevek na temo, »ali drži, da Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS vrši večji nadzor pri manjših medijih, medtem, ko naj večji, nacionalni TV mediji, sploh ne bi bili podvrženi nadzoru«.

Agenciji ste zastavili naslednje vprašanje: »kolikokrat v letu 2012 je agencija izdajatelje medijev, v zvezi z opravljanjem nadzora za izvajanje programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske in televizijske programe, pozvala k predložitvi posnetkov in podatkov za vsaj 5 zaporednih dni od 0. do 24. ure vsakega predvajanega dne posebej (na podlagi 109. člena ZMed in 4.,5. In 6. Člena Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov (Ur.l.RS, št. 31/2012), za sledeče televizijske programe:

• Televizija Slovenija 1 /SLO1/,

• Televizija Slovenija 2 /SLO2/,

• Televizija Slovenija 3 /SLO3/,

• KANAL A,

• POP TV«.

Pri tem ste dodali, da želite podatke (število nadzorov za posamezen medij) »samo v primeru, da je bilo poleg posnetkov za navedeni časovni interval potrebno predložiti tudi naslednje:

• podatke o objavljenih vsebinah 12. do 19. člena Metodologije (Zvrsti programskih vsebin) v elektronski obliki, za vsak dan predvajanega programa posebej. Za vsako predvajano vsebino je potrebno navesti datum, začetek, trajanje (vključujoč glasbo, ki je del programske vsebine, vendar brez oglasnih blokov in drugih prekinitev oddaje), naslov, zvrst, produkcijo in predvajanje;

• podatke v elektronski obliki o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah. Pri vnosu zahtevanih podatkov se lahko uporabi MS Excel obrazec, ki ga lahko najdete na spletni strani agencije;

• a vsak zahtevani dan se uporabi nov obrazec«.

Agencija izvaja nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev v okviru nalog, ki ji jih nalaga zakonodaja. Nadzorne postopke vodi, če zazna nepravilnosti na trgu radijskih in televizijskih programov ali na podlagi prejetih prijav. Odločitve o tem, kakšne podatke in v kakšnem obsegu zahteva, izhajajo iz potreb agencije za izvedbo nadzora nad določbami Zakona o medijih ali Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah ter za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

Glede na to, da vas zanima, ali agencija res bolj nadzira manjše medije kot večje, menimo, da je podatek o številu zahtev agencije po podatkih in posnetkih od izdajateljev za vsaj pet zaporednih dni od 0. do 24. ure nepomemben. Agencija namreč vodi različne postopke, v katerih zahteva natančne in razčlenjene podatke tudi za precej daljša časovna obdobja.

Nad izdajatelji televizijskih programov, ki jih omenjate, agencija vodi oz. je letošnjem letu vodila skupaj 10 postopkov:

• proti izdajatelju programa POP TV tri postopke nadzora oziroma prekrškovne postopke,

• proti izdajatelju programa KANAL A tri postopke nadzora,

• proti izdajatelju programa SLO 1 dva postopka nadzora

• ter proti izdajatelju programa SLO 2 dva postopka nadzora.

Proti vsakemu od izdajateljev programov POP TV, KANAL A, SLO 1, SLO 2 tečeta dva postopka (skupaj 8 postopkov), v katerih agencija zahteva razčlenjene podatke za 365 dni predvajanega programa. Izdajatelji morajo dostaviti razčlenjene podatke (datum predvajanja; ura predvajanja; trajanje v urah, minutah in sekundah; naslov programske vsebine; zvrsti programske vsebine; vrsta produkcije; ali je šlo za premierno predvajanje, ponovitev oziroma kasnejšo ponovitev; ali se posamezno avdiovizualno delo všteva v delež slovenskih avdiovizualnih del, v delež slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, delež evropskih avdiovizualnih del in v delež evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov..ipd) za vsa predvajana AV dela v preteklem letu in sicer ločeno za slovenska in evropska AV dela.

Iz navedenega sledi, da je agencija od omenjenih izdajateljev televizijskih programov zahtevala veliko več podatkov za bistveno daljše časovno obdobje, kot je navedeno v vašem vprašanju.

Če smatrate, da so zahteve po dostavi podatkov merilo za večji oziroma manjši nadzor nad mediji, potem vaša zgornja trditev, »da Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS vrši večji nadzor pri manjših medijih, medtem, ko naj večji, nacionalni TV mediji, sploh ne bi bili podvrženi nadzoru«, ne drži.