Agencija odgovarja odgovornemu uredniku Radia 1 Andreju Vodušku.
Ali je AKOS pred pripravo predloga Splošnega akta o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-4), ki določa, da morajo iti mikrovalovne zveze za radiodifuzne radijske postaje na nov pas 6G, opravil poizvedbo, kdo od proizvajalecv proizvaja mikrovalovne zveze za potrebe radijskih programov na frekvenci 6G? Ali lahko AKOS navede proizvajalce mikrovalovne zveze 6G za radijske programe? Ali je AKOS preveril, kakšna je razilka v ceni med 6G in 1G3 oziroma 1G4 (nakup, namestitev, vzdževanje)?
Da. Po podatkih drugih regulatorjev in vedenju agencije sta Ceragon in Safteknika proizvajalca mikrovalovnih zvez, ki delajo skladno z ECC priporočilom ECC/REC/(14)06. P-P linke, ki podpirajo 3,5 MHz kanalski raster, proizvajajo vsi proizvajalci.
Agencija je preverila, kolikšna bi bila razlika v ceni letnega nadomestila za uporabo radijskih frekvenc, skladno s Splošnim aktom o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc (Ur. l. RS, št. 30/13 (33/13 popr., 40/13 popr.), 81/14, 21/16, 63/16). V primeru, da imetnik uporabi P-P link z enako širino kanala (faktor C - skupna širina dodeljenih radijskih frekvenc ostane nespremenjen), se pri prehodu iz 1,4 GHz pasu na 6 GHz pas faktor B zniža iz faktorja 1 na faktor 0,4. To pomeni, da bi imetnik plačal le 40% današnjega letnega nadomestila. Če pa bi zaradi večje izbire in morda nižje cene izbral P-P link širine kanala 3,5 MHz namesto 0,5 MHz (kolikor ima danes), bi za dvosmerni P-P link namesto 20,4 EUR moral plačati 28,56 EUR. Glede informaciji o cenah nakupa, namestitve in vzdrževanja P-P opreme predlagamo, da se obrnete na proizvajalce opreme in/ali operaterje.
Na katera mednarodna priporočila se je AKOS pri izdelavi predloga Splošnega akta o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-4) naslanjal?
Agencija želi poudariti, da je predlog Splošnega akta o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-4) še v javni obravnavi. Agencija je do roka (10.6. 2017) prejela pripombe zainteresirane javnosti, ki jih bo preučila, nanje odgovorila in jih smiselno upoštevala pri pripravi omenjenega splošnega akta.
Agencija aktivno spremlja razvoj dogodkov in pripravo dokumentov na nivoju ITU, CEPT in Evropske komisije. Prav tako spremlja dogajanje v evropskih državah. Na WRC-15 je bila sprejeta opomba 5.341A, ki je v regiji 1 dodelila radiofrekvenčna pasova 1 427-1 452 MHz in 1 492-1 518 MHz za mednarodne mobilne komunikacije (IMT) v skladu z resolucijo 223 (Rev. WRC-15). Ta opomba ne omejuje uporabe obstoječih storitev v teh dveh pasovih. Po vedenju agencije so se številne države že začele pripravljati na uvedbo tehnologije 5G, za katero bo potrebno imeti veliko količino spektra in sicer v pasovih pod 1GHz, med 1 in 6 GHz ter nad 6GHz. S tem se je povečal tudi pomen določitve pasov 1 427-1 452 MHz in 1 492-1 518 MHz za IMT. Glede na vprašalnik o uporabi pasov 1427 – 1452 MHz in 1492 – 1518 MHz (https://cept.org/ecc/groups/ecc/ecc-pt1/client/meeting-documents/), ki ga je ECO predstavil na sestanku ECC PT1, 12-16 Septembra 2016, so Češka, Madžarska, Slovaška, Islandija in Črna Gora pas že namenile za IMT. Finska in Latvija sta začeli koordinacijo za uvedbo IMT z Rusijo in Ukrajino za zaščito zrakoplovne telemetrije, Francija je objavila javni posvet in s študijami podpira čimprejšnjo uvedbo IMT, Velika Britanija je v objavljeni strategiji o mobilnih podatkovnih storitvah ta dva pasova določila kot prioritetna pasova za mobilne podatkovne storitve (http://stakeholders.ofcom.org.uk/binaries/consultations/mobile-data-strategy/statement/update-strategy-mobile-spectrum.pdf). Norveška, Litva in Švedska bodo del pasov namenile za IMT že leta 2018, del pa do leta 2021, Nizozemska, Grčija, Slovenija pa konec leta 2020. V Avstriji so ustavili dodeljevanje novih P-P zvez – pas bodo določili za IMT, ko iztečejo odločbe. Švica pa je odgovorila, da čaka sprejem harmoniziranih tehničnih pogojev za uvedbo IMT v teh radiofrekvenčnih pasovih.
Zaradi velikih potreb po spektru zaradi prihajajoče tehnologije 5G, je odbor za radijski spekter pri EU (RSC) na 59. sestanku, ki je potekal 15 in16 marca 2017 v Bruslju, za pasova 1 427-1 452 MHz in 1 492-1 518 MHz od CEPT-a zahteval da:
-
preuči možnosti uporabe celotnega pasu 1427-1518 MHz samo za downlink za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (terrestrial wireless broadband electronic communications services) in ustreznost tehničnih pogojev za radiofrekvenčni pas 1452-1492 MHz;
-
izdela kanalski raster in minimalne tehnične pogoje za uporabo za ta dva pasova, ki sta primerna tudi za 5G, obenem pa preuči možnost uporabe celotnega 1427-1452 MHz in 1492-1518 MHz za 5G prizemne brezžične sisteme;
-
izdela harmonizirane pogoje uporabe za pasova 1427-1452 MHz in 1492-1518 MHz na način, da se zagotovi fleksibilna implementacija.
Kjer je možno, naj bo zagotovljena koeksistenca z obstoječimi radijskimi storitvami v tem in sosednjih pasovih, predvsem pa je potrebno zagotoviti zaščito pasivnih storitev v pasu 1400-1427 MHz skladno z ITU Pravilnikom o radijskih komunikacijah (Radio Regulations).
Predviodoma julija 2017 bo CEPT poslal dokumente v javno obravnavo in RSC, ki bo na osnovi tega pripravil osnutek sklepa Evropske komisije za določitev pasu 1427 – 1518 MHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, katerega sprejem pričakujemo do konca leta 2017. Predvidoma novembra 2017 bodo sprejeti dokumenti: CEPT poročilo, na osnovi katerega bo pripravljen Sklep Evropske komisije in CEPT dokumenti: ECC odločba za harmonizirano uporabo in kanalski raster, ECC priporočilo za čezmejno koordinacijo, ECC poročilo, kjer bo opisana koeksistenca z obstoječimi storitvami.