Portal PLUS: seja Komisije za nadzor javnih financ

Agencija odgovarja uredniku Portala PLUS Dejanu Steinbuchu.

Za jutri pripravljamo članek o dogajanju na seji Komisije za nadzor javnih financ, ki se je odvijala 10.10.2018. Na osnovi magnetograma in pridobljenih listin smo ugotovili,  da je Tanja Muha poslancem navajala neresnične podatke. Zato prosimo, da se opredeli do naših ugotovitev.

Kako direktorica Tanja Muha komentira svojo neresnično izjavo na seji Komisije za nadzor javnih financ dne 10.10.2018, da so na strategijo, ki jo je AKOS objavil dne 06.04.2018 dali pripombe vsi operaterji? (po naših podatkih so dali pripombe samo trije, operaterjev pa je več).

Agencija je že 2. 7. 2018 objavila vse do tedaj prejete pripombe na predlog strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Kdo je podal pripombe, ter na kaj se te pripombe nanašajo, je bilo torej že pred sejo omenjene komisije 10. 10. 2018 javno objavljeno in dostopno vsakomur (glej: https://www.akos-rs.si/pripombe-zainteresirane-javnosti-na-osnutek-strategije-upravljanja-z-radiofrekvencnim-spektrom).

Kako direktorica komentira svojo neresnično izjavo na seji Komisije za nadzor javnih financ dne 10.10.2018, da je AKOS izdal dovoljenje za daljše obdobje tistim, ki so pri vlogi predložili tudi dokazilo o že potrjenem in odobrenem projektu s strani Evropske unije in s tem tudi pridobljenih EU sredstev? (iz kopije vloge družbe BTC izhaja, da niso priložili nobenih dokazil in kljub temu dobili za daljše obdobje)

Kot je agencija že večkrat pojasnila, iz Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) izhaja, da je pri podelitvi frekvenc za testiranje pomembna uporaba frekvenc za testiranja v okviru evropskih razvojnih projektov, ne pa kakšno vlogo ima v nekem projektu prosilec. Agencija je zato v postopku izdaje odločb pri vseh prosilcih preverila obstoj evropskega projekta (ali je evropski projekt že potrjen in ima posledično zagotovljena evropska finančna sredstva), ni pa preverila načina sodelovanja posameznih družb (prosilcev)  v okviru evropskih projektov. 53. člen ZEKom-1 določa: V primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti daljše od treh let.
 
Kako direktorica Tanja Muha komentira neresničen odgovor časniku Finance dne 01.10.2018, da so frekvence za daljša odboje dobila tri podjetje, če sta jih v resnici samo dva?
 
Agencija je v odgovoru za Finance (in tudi za POP TV) pojasnila, da so odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) za testne namene za več kot 90 dni prejele 4 družbe. Poleg družbe BTC, ki je, kot je znano frekvence že vrnila, so jih dobile še družbe Elektro Gorenjska, AMZS in Internet Institute. Agencija je v zvezi s tem objavila tudi pojasnilo direktorice, ki je dostopno na povezavi: https://www.akos-rs.si/pojasnilo-direktorice-v-povezavi-s-podeljevanjem-testnih-frekvenc-za-5g-tehnologijo.

Kako direktorica Tanja Muha komentira svojo neresnično izjavo na seji Komisije za nadzor javnih financ dne 10.10.2018, da so bile frekvence odobrene vsem pod enakimi pogoji ? (Telekom je 23.03.2018 zaprosil za tri leta, pa mu ni bilo ugodeno)

Agencija je Telekomu Slovenije podelila frekvence za testiranje novih tehnologij (5G) za obdobje do največ 90 dni, saj Telekom Slovenije v času, ko je zaprosil za te frekvence, ni bil vključen v že potrjen razvojni evropski projekt. Zato je dobil frekvence za obdobje do 90 dni in ne do največ treh let, kot to določa Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom—1). 53. člen ZEKom-1 namreč določa: »Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov radijske opreme, izda agencija za omejeno območje pokrivanja in največ za 90 dni. V primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti daljše od treh let«.

V zvezi s tem je agencija objavila tudi pojasnilo, ki je dostopno na povezavi: https://www.akos-rs.si/pojasnila-akos-glede-neresnicnih-navedb-v-danasnjem-clanku-avtorja-bojana-pozarja.

Kako direktorica Tanja Muha komentira svojo neresnično izjavo na seji Komisije za nadzor javnih financ dne 10.10.2018, da je BTC dobil za daljši čas zaradi AMZS? (BTC v svoji vlogi ni nikjer navedel, da frekvence potrebuje zaradi AMZS)
 
Kot že večkrat pojasnjeno, je družba BTC dobila tudi frekvence za tesnte namene v projektu, v katerem sodeluje z AMZS. Podatek o tem sodelovanju je razviden tudi iz javne objave na spletni strani MMC RTV SLO z dne 3. aprila 2018 (https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/btc-zeli-postati-testni-poligon-za-samovozeca-vozila/450801).

Kako direktorica Tanja Muha komentira svojo neresnično izjavo na seji Komisije za nadzor javnih financ dne 10.10.2018, da je bilo vse transparentno, če številni prosilci vključno z našim portalom do danes po več kot mesecu in pol še vedno niso dobili listin v zvezi s podeljevanjem 5G frekvenc za katere so zaprosili?

Agencija je skladno s sklepom komisije ter s pristojnostmi instititucije nemudoma posredovala vse zahtevane dokumente KPK. Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značja je asgencija posredovala dokumente, za katere so predstaviki medijev in druge javnosti zaprosili, Forumu za digitalno družbo, novinarki časnika Finance ter uredniku Portala Plus. Pri slednjem je agencija zaradi obširnosti zahteve izdala sklep o podaljšanju roka, ki se še ni iztekel, mu je pa že posredovala večino dokumentov.

Vladi RS, ministrstvom, ki so pristojna za posamezna podrojča delovanja agencije ter Svetu agencije pa je vodstvo agencije posredovalo pojasnila. Glede očitkov, ki se pojavljajo v javnosti, da Svet agencije ni dobil vseh dokumentov, agencija pojasnjuje, da ZEKom-1 v 177. členu jasno določa pristojnosti Sveta agencije. Skladno z zakonom Svet agencije sprejema program dela in finančni načrt (PDFN) ter letno poročilo agencije ter spremlja uresničevanj PDFN; lahko pregleduje poslovne knjige kot so opredeljene v slovenskih računovodskih standardih in knjigovodske listine agencije in od direktorja zahteva informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti; ne sme pa posegati v vsebino in postopke sprejemanja drugih splošnih in posamičnih aktov ter priporočil agencije ter v z njimi povezane strokovne naloge agencije - torej tudi ne v konkretni postopek podeljevanja frekvenc za testne namene za tehnologijo 5G. Svet ima po 177. členu ZEKom-1 med drugim tudi pristojnost predlagati razrešitev direktorja agencije,  vendar pa mora pri svojem delovanju ravnati nepristransko. Razlogi za razrešitev direktorja agencije so jasno navedeni v 185. členu ZEKom-1. Direktor agencije je lahko predčasno razrešen le, če to sam zahteva, če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanj dela na delovnem mestu direktorja, ter če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje, ki so določeni v 182. členu. Svet agencije skladno z vsem navedenim ni dobil vpogleda v nobenega od postopkov, ki jih vodi agencija ter tako tudi ni mogel sam pripraviti ocene ustreznosti vodenja postopa za domnevno sporno podelitev testnih frekvenc za 5G tehnologijo in še manj odločanja agencije v konkretnih postopkih. Iz izjav ter dokumentov Sveta agencije je razbrati, da naj bi bil predlog razrešitve direktorice temeljil na konkretnih postopkih, ki so potekali ali so v teku pred agencijo in so po mnenju Sveta agencije, ki sploh nima pristojnosti presojati posamičnih aktov agencije, sporni.

Kaj je razlog, da AKOS prikriva dokumente v zvezi z vlogami in odločbami 5G?

Kot je pojasnjeno pri prejšnjem vprašanju, agencija ne prikriva dokumentov.

Ali drži informacija objavljena na www.požareport.si, da direktorica AKOS Tanja Muha lobira pri članih vlade, da se ustavi postopek njene razrešitve, ki ga je podal Svet AKOS?

Kot rečeno, je agencija na vlado ter na ministrstva, ki so pristojna za posamezna področja njenega delovanja, posredovala pojasnila v zvezi s podelitvijo frekvenc za testiranje 5G ter drugimi vprašanji, ki so se pojavila v javnosti. Skladno za Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije javni funcionarji in uslužbenci na morejo biti lobisti pri izvajanju svojih nalog in po naravi stvari ne morejo lobirati. Lobiranje je v osnovi vplivanje zasebne sfere na javno.