Agencija odgovarja uredniku Portala PLUS Dejanu Steinbuchu.
Ali je g. Igor Funa še član medresorske delovne skupine za reševanje vprašanja radio frekvenčnega spektra z Italijo? Če Igor Funa ni več član te delovne skupine, nas zanima od kdaj (datum) ni več član? Ali je g. Mark Pohar še član medresorske delovne skupine za reševanje vprašanja radio frekvenčnega spektra z Italijo? Če Mark Pohar ni več član te delovne skupine, nas zanima od kdaj (datum) ni več član?
Tako Igor Funa kot Mark Pohar sta člana medresorske delovne skupine za urejanje radiofrekvenčnega spektra z Italijansko republiko.
Ali ima Igor Funa znotraj AKOS pooblastilo, da naroči meritve radio frekvenčnega spektra merilni skupini?
Vsi zaposleni na sektorju za upravljanje radiofrekvenčnega spektra lahko zaprosijo za meritve radiofrekvenčnega spektra. Zaprosilo odobri vodja sektorja za upravljanje radiofrekvenčnega spektra.
Kako Igor Funa komentira dejstvo, da je AKOS v letu 2018 zoper Italijo podal samo 3 prijave motenj slovenskih FM? (po naših podatkih je bila podana prijava za motnjo na 107,4 MHz, 107,5 MHz in 107,6 MHz) Kako Igor Funa komentira očitek, da bi lahko to, da so bile v letu 2018 podane samo tri prijave, pomenilo kaznivo dejanje nevestnega dela po 258. členu KZ-1? Kako direktorica AKOS ga. Tanja Muha Komentira očitek, da bi lahko to, da so bile v letu 2018 podane samo tri prijave, pomenilo kaznivo dejanje nevestnega dela po 258. členu KZ-1? Kako Tanja Muha komentira, da so predstavniki AKOS januarja 2019 na seji SRDF javno izjavili, da AKOS redno podaja prijave zoper italijanske motnje ob dejstvu, da so bile v letu 2018 podane le 3 prijave? Ali Tanja Muha meni, da se lahko 3 prijave v letu 2018 štejejo za redno prijavljanje? Ali je Tanja Muha predstavnikom AKOS, ki so se udeležili seje SRDF, dala navodilo, da morajo prikriti dejstvo, da so bile v enem letu podane le tri prijave?
Meritve radiodifuznega spektra in prijave motenja tujim administracijam izvaja Sektor za meritve in nadzor radiofrekvenčnega spektra.
Agencija je že javno pojasnila (glej https://www.akos-rs.si/radio1:-ponovno-o-prijavah-motenj,-ki-jih-pozrocajo-italijanske-radijske-postaje in https://www.akos-rs.si/radio1:-prijave-motenj,-ki-jih-pozrocajo-italijanske-radijske-postaje), da radijske motnje pri sprejemu signalov slovenskih difuzijskih radijskih postaj raziskuje in prijavlja administracijam sosednjih držav v naslednjih primerih:
-
vedno ko imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc motnje sprejema signalov njihovih radijskih postaj prijavijo agenciji;
-
ko agencija pri rednih ali izrednih meritvah zazna, da je sprejem katerega od signalov slovenskih difuzijskih radijskih postaj moten s signalom iz tujine;
-
občasno agencija izvaja merilne kampanje, ko na nekem področju preveri motenost sprejema signalov slovenskih difuzijskih radijskih postaj (nazadnje jo je izvedla v letu 2017).
Glede na navedeno, je normalno, da agencija v kakšnem obdobju pošlje več in v drugem manj prijav motenja. Ker je denimo v letu 2017 izvedla merilno kampanjo ob meji z Italijo, je leta 2017 posredovala italijanski administraciji skupaj 167 prijav motenja, v letu 2019 pa do sedaj že 36 prijav.
Agencija je v preteklih letih za vse ugotovljene motnje ob italijanski meji poslala ustrezne prijave motenja pristojni italijanski administraciji. Dokler motnja ni odpravljena, šteje vsaka prijava motenja za ugotovljeno in prijavljeno motnjo in je ni treba ponovno prijavljati. Ne glede na navedeno pa agencija zaradi neaktivnosti italijanske administracije večkrat urgira, pri čemer se urgence, ki jih agencija ne všetva med prijave, lahko nanašajo na različno število že podanih prijav motenja. Očitki glede nevestnega dela so tako povsem neutemeljeni.
RSS
English
Na vrh strani
Natisni