Agencija odgovarja uredniku Portala PLUS Borisu Megliču.
Koliko je AKOS plačal podjetju DotEcon za določitev optimalne višine izklicnih cen za izvedbo elektronske dražbe v več frekvenčnih pasovih? Koliko torej je AKOS plačal DotEconu za to javno naročilo iz 10. 6. 2013?
AKOS je DotEconu za to javno naročilo plačal 47.718,00 EUR (neto vrednost, brez DDV), pogodbena vrednost pa je bila 63.288,00 EUR (neto, brez DDV).
V razpredelnici, ki označuje merila oziroma pridobljene točke pri potegovanju za pridobitev tega naročila, je DotEcon na področju referenc pridobil vse točke. Ali lahko trdite, da to merilo, ki je glede na formulo za izračun ključno pretehtalo o zmagovalcu, ni nastavljeno po meri DotEcona?
Da.
Podjetje DotEcon je v kategoriji »Reference ponudnikov« prejelo vse možne točke, torej 50, in to je edina številka, ne glede na to, ali je cela ali ni, edina, ki nima decimalnega zapisa. Ali je možno, da je kdo ravno ta vnos popravil ročno oziroma naknadno?
Tako kot je bil dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, na katerega se sklicujete, napisan, je bil tudi objavljen (glej povezavo).
Seciram formule za izračune za izračun zmagovalca ugotovim, da po tem, ko je DotEcon prejel 50 točk v kategoriji referenc in ostale kategorije praktično niso več štele. DotEcon je tako skladno s kriteriji, ki ste jih postavili nesporni zmagovalec neglede na ceno, ki jo postavi. Ste želeli suspendirat tekmovanje na področju cene in zmagovalca določit v kategoriji reverenc kjer je variabila največja DotEcon pa z vsemi točkami?
Merila, ki so podana v razpisni dokumentaciji v poglavju 2.15, (glej povezavo) so povsem jasna in razumljiva in so bila enaka za vse potencialne ponudnike. Iz razpredelnice v dokumentu »Obvestilo o oddaji javnega naročila« pa je razvidno, da je DotEcon ponudil najboljše reference ter drugo najnižjo ceno (glej povezavo).
Kot ste tudi lahko prebrali v novinarskih vprašanjih Dnevnika ter odgovora agencije nanje, je ponudnik PricewaterhouseCoopers zahteval revizijo tega postopka. Na koncu je o tem odločila Državna revizijska komisija, ki je27. 8. 2013 s sklepom (št. 018-276/2013-4) zavrnila zahtevek družbe PricewaterhouseCoopers z dne, 17. 6. 2013, kot neutemeljen (glej povezavo).