Planet Siol.net: možnost prepovedi klicev v komercialne in raziskovalne namene

Agencija odgovarja novinarju Davidu Kosu.

Glede na možnost prepovedi klicev v komercialne in raziskovalne namene, ki je zakonsko podprta z zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) iz konca leta 2012, me zanima naslednje:

• Koliko takšnih kršitev ste zaznali na Akosu od uveljavitve zakona konec leta 2012?

• Koliko ste zabeležili prijav podjetij, ki te prepovedi ne upoštevajo?

• Koliko kršiteljev je bilo do danes kaznovanih?

• Koliko znaša kazen za kršitelje, ki so telefonske naročnike klicali v raziskovalne ali komercialne namene, čeprav so imeli naročniki v imeniku označeno prepoved klicev v te namene?

Zakon o elektronskih komunikacijah obravnava imenike v 150. členu in neželene komunikacije v 158. členu.

150. člen pravi, da mora operater naročnikom dati možnost, da:

• sami s predhodnim soglasjem odločijo, kateri osebni podatki bodo vpisani v imenik,
• prepovedo uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen.

Kršitev 150. člena ZEKom-1 pomeni, da operater naročniku zgoraj navedenih možnosti ni omogočil. 150. člen pa ne govori o prepovedi klicev, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen.

O prepovedi telefonskih klicev, ki se izvajajo z namenom neposrednega trženja (komercialni klici - telemarketing), govori 3. odstavek 158. člen ZEKom-1. Vendar omenjeni člen obravnava le prepoved komercialnih klicev, ne govori pa o klicih, ki imajo raziskovalni namen. ZEKom-1 tako klicev, ki imajo raziskovalni namen, ne prepoveduje. Prepoved iz 158. člena velja le za naročnike, ki so fizične osebe.

Večina prijav v zvezi z neželenimi komunikacijami se nanaša na uporabo elektronske pošte, ki jih podjetja pošiljajo naročnikom  z namenom neposrednega trženja prizvodov ali storitev, približno 10 prijav na leto pa je povezanih s telemarketingom. Obravnava takšnih prijav je nekoliko zapletena, ker je potrebno na osnovi telefonske številke ugotoviti kršitelja in tudi vsebino (treba je dokazati, da je bil klic opravljen z namenom neposrednega trženja) - če bi na primer prijavitelj posnel pogovor, bi bil v prekršku, ker je snemanje telefonskih pogovorov prepovedano.

Predpogoj za uspešno vodenje postopka je sodelovanje prijavitelja, ki za razliko od agencije lahko zahteva izpise klicev - zaradi tega večina prijaviteljev od prijave odstopi. Drug problem pa je, da so takšni klici s predplačniških številk, tako da je nemogoče verodostojno identificirati klicatelja.

Globe za kršitelja, ki je izvajal telemarketing v nasprotju s 158. členom ZEKom-1, so:

• pravna oseba: velika ali srednja gospodarska družba od 1.000 do 20.000 EUR in za druge gospodarske družbe od 200 do 1.000 EUR

• odgovorna oseba: od 100 do 500 EUR