Zaradi številnih neresnic in zavajajočih navedb najvišjih predstavnikov Ministrstva za javno upravo, podaja agencija pojasnila v zvezi s pripravo Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom.
Tretji odstavek 24. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, ki agenciji nalaga pripravo najmanj triletne strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, se glasi: »Z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije na podlagi javnega pooblastila upravlja agencija in pri tem upošteva strateške usmeritve ministrstva ter strateške dokumente Republike Slovenije in EU. Agencija pripravi najmanj triletno strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom in jo predloži v soglasje vladi. Po pridobitvi soglasja agencija strategijo objavi na svojih spletnih straneh«.
Iz zakona jasno izhaja samo to, da je agencija pristojna za pripravo najmanj triletne strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki jo mora predložiti v soglasje vladi in nato objaviti na svoji spletni strani. Strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom ni nikjer opredeljena niti v smislu morebitnih obveznih sestavin in strukture niti po postopkovni plati (zakon denimo ne nalaga javne obravnave tega dokumenta). Strateške usmeritve ministrstva in strateške dokumente RS ter EU pa mora agencija upoštevati pri upravljanju spektra, zato je smiselno, da jih upošteva tudi pri pripravi strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom.
Pristojnost priprave strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki je namenjena določitvi politike podeljevanja frekvenc in ne posameznim mobilnim in drugim tehnologijam, je agencija dobila julija 2017, ko je bila sprejeta zadnja novela Zakona o elektronskih komunikacijah. Takoj po sprejetju novele zakona je agencija tudi začela pripravljati omenjeno strategijo.
Agencija je pri pripravi strategije upoštevala strateške dokumente RS (med njimi tudi sklep Vlade RS v zvezi z Načrtom uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v RS (z dne 28. 3. 2019)) in EU (med drugim tudi akcijski načrt “5G za Evropo“, ki je bil sprejet 14. 9. 2016). Pred začetkom priprave strategije je agencija zaprosila za usmeritve MJU in jih prejela oktobra 2017. Prvo verzijo strategije je agencija pripravila in jo po zaključenem javnem posvetovanju posredovala na MJU, da jo predloži v soglasje Vladi 10.5. 2018. Agencija je nato od MJU v zvezi s strategijo prejela nove usmeritve marca 2019. Po dopolnitvi strategije na podlagi prejetih novih usmeritev je agencija aprila 2019.
Od sredine leta 2017 do danes je tako agencija prejela naslednje sklepe vlade, strateške usmeritve in smernice Ministrstva za javno upravo, ki se nanašajo na izvedbo javnega razpisa prostih frekvenc z javno dražbo ter na pripravo strategije:
V nobenem od navedenih dokumentov, ki jih je agencija prejela od MJU, niso niti omenjeni zdravstveni vidiki uvajanja 5G tehnologije. Agencija je v celotnem postopku priprave vseh verzij strategije do danes to predložila trikrat v javno posvetovanje, kjer prav tako ni nihče v podanih pripombah izpostavil vidika varovanja zdravja.
Pri tem agencija ponovno poudarja, da je njena pristojnost pri uvajanju mobilnih tehnologij, da operaterjem v skladu s strateškimi usmeritvami ministrstva in Vlade RS preko javnega razpisa z javno dražbo podeli ustrezne radijske frekvence. Medtem ko skladno z veljavno zakonodajo nima neposredne pristojnosti na področju presojanja vplivov tehnologij na zdravje ljudi in se tudi ne ukvarja z raziskovanjem vplivov sevanj na ljudi in okolje. Navedeno je v pristojnosti Ministrstva za zdravje in Ministrstva za okolje in prostor. Nalaganje širših pristojnosti, kot so jih predlagali predstavniki MJU in Predsednik Sveta agencije, bi pomenilo siljenje agencije v preseganje njenih zakonsko določenih pristojnosti in njeno poseganje v pristojnosti drugih organov.
V povezavi z vidikom varovanja zdravja lahko agencija skladno z zakonodajo spremeni splošni akt (Načrt uporabe radijskih frekvenc) in v njem določi sorazmerne in nediskriminacijske omejitve za vrste tehnologij radijskega omrežja ali tehnologij za brezžični dostop, ki se uporabljajo za storitve elektronskih komunikacij, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji. Pri tem ZEKom-1 agenciji nalaga, da pred morebitno spremembo splošnega akta pridobi predhodno mnenja ministrstva, pristojnega za okolje. Ob tem velja poudariti, da agencija niti ne zaposluje strokovnjakov za to področje. Je pa agencija med drugim v omenjeni strategiji izrazila pripravljenost sodelovati pri pripravi Uredbe o elektromagnetnem polju v življenjskem okolju in Pravilnika o meritvah in obratovalnem monitoringu elektromagnetnega polja v življenjskem okolju ter podpora uskladitvi z mednarodnimi standardi ICINRP (IEC TR 62669).
Nadalje agencija pojasnjuje, da Svet agencije ni sodeloval pri pripravi Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, saj niti Svet niti predsednik Sveta agencije po ZEKom-1 nimata pristojnosti na strokovnem področju delovanja agencije. Po ZEKom-1 Svet agencije tudi ne sme posegati v vsebino in postopke sprejemanja drugih splošnih in posamičnih aktov ter priporočil agencije ter z njimi povezane strokovne naloge. Pripombe, ki jih je svet podajal vodstvu agencije v povezavi z vidiki presoje vplivov EMS na zdravje ljudi, so bile podane kot pripombe na Plan dela in finančni načrt agencije za leto 2020. Agencija je skladno z okvirom svojih zakonskih pristojnosti navedla v Programu dela in finančnemu načrtu za leto 2020, da bo v primeru, da bo s strani ministrstva, pristojnega za okolje prejela mnenje z morebitnimi zahtevami v zvezi z varovanjem javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji, začela s spremembo Splošnega akta o načrtu uporabe radijskih frekvenc. Ni pa upoštevala pripomb Sveta agencije v delu, kjer bi to pomenilo preseganje njenih jasno zakonsko določenih pristojnosti.
V zvezi z izpostavljeno obvezo podeljevanja frekvenc do 30.6.2020 zgolj za frekvence v pasu 470–790 MHz in ne za vse frekvence, agencija pojasnjuje, da podelitev tega pasu povezuje tudi z drugimi frekvenčnimi pasovi zaradi veljavne strateške usmeritve MJU, da se omenjeni frekvenčni pas podeli v okviru večfrekvenčne dražbe v katero so vključeni dodatni frekvenčni pasovi.
Obvezo podelitve posameznih frekvenčnih pasov določajo naslednji sprejeti izvedbeni sklepi EU, ki zavezujejo RS:
-
za pas 700 MHz: (EU) 2017/899 do 30. 6. 2020 določiti in dati na voljo
-
za pas 1427 – 1517 MHz: (EU) 2018/661 do 1. 10. 2018 določiti in dati na voljo, če je interes (v letu 2019 interes izrazil en operater za cel spekter)
-
za pas 3400-3800 MHz : Direktiva (EU) 2018/1972 omogočiti uporabo dovolj velikih blokov in skladno z (EU) 2019/235 do 30. 9. 2019 poročati o izvajanju odločbe.
-
za pas 26 GHz: Direktiva (EU) 2018/1972 do 31. decembra 2020 sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi omogočijo uporabo vsaj 1 GHz pasu med 24,25 in 27,5 GHz in skladno z (EU) 2019/784 do 30. 3. 2020 neizključno določiti frekvenčni pas 24,25–27,5 GHz za širokopasovne mobilne storitve in do 30. 6. 2020 poročati o izvajanju tega sklepa.
Skladno z 3. odstavkom 45. člena EECC lahko država članica na nacionalni ravni odstopa od harmonizrianih izvedbenih sklepov, če na trgu na nacionalni ali regionalni ravni ni povpraševanja po uporabi takšnega pasu, pri čemer ugotovitev temelji na javnem posvetovanju.
Sočasno je nezanemarljivo dejstvo, da je nosilec strateškega vidika razvoja komunikacijskih omrežij Ministrstvo za javno upravo, ki v tej povezavi pripravlja ustrezne strategije in akcijske načrte. Na spletni strani MJU je tako tudi izrecno navedeno, da na ministrstvu zagotavljajo delovanje državnega komunikacijskega omrežja in podporo razvoju elektronskih storitev za državljane, gospodarstvo in državo.
V zvezi z izraženim nezadovoljstvom ministra Rudija Medveda, ki je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je prejel vrsto pritožb na delo agencije, želi agencija pojasniti, da z vsebino teh pritožb ni bila seznanjena niti ji ni bila dana možnost, da ministru pojasni svoja stališča. Minister Medved se namreč kljub pozivom vodstva agencije od začetka svojega mandata do sedaj ni niti enkrat srečal z direktorico agencije, kar nedvomno hromi medsebojno sodelovanje. Dejstvo pa je, da je agencija zaradi narave svojega dela in pooblastil pogosto deležna številnih pritiskov deležnikov, ki želijo uveljaviti lastne interese.
Poleg tega je na agenciji v letu 2019 potekal nadzor nad zakonitostjo njenega delovanja, ki ga je opravilo 6 ministrstev: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Inšpektorat za delo) in Ministrstvo za finance (Urad za nadzor proračuna). Štiri ministrstva niso ugotovila nobene nepravilnosti. Ministrstvo za finance je agenciji naložilo dva ukrepa, ki jih je agencija že izvedla. Ministrstvo za javno upravo pa je z ugotovitvami nadzora agencijo seznanilo konec leta 2019, v katerih je agenciji naložilo tri priporočila, ki jih agencija že izvaja.
RSS
English
Na vrh strani
Natisni