Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je dne 7. 7. 2008, prejela vprašanja, ki se nanašajo na javni razpis za podelitev radijskih frekvenc za omrežje prizemne digitalne radiodifuzije DVB-T na celotnem območju Republike Slovenije (multipleks B), objavljen v Uradnem listu RS št. 59/08.
V nadaljevanju agencija povzema vprašanja in odgovore nanje:
1) Ali je za sodelovanje na javnem razpisu treba ustanoviti družbo s sedežem v Sloveniji?
Na javnem razpisu lahko sodeluje pravna oseba, ki bo opravljala dejavnost na območju Slovenije in nima sedeža ali druge registrirane oblike v Sloveniji. Tuja pravna oseba pa bo v primeru pridobitve pravice do uporabe radijskih frekvenc skladno z javnim razpisom, zavezanka za vpis v davčni register Republike Slovenije (in dolžna pridobiti davčno številko).
Več pojasnil v zvezi s pridobitvijo davčne številke je mogoče pridobiti na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije.
2) V katerih primerih bo unovčena bančna garancija?
V skladu s točko D.4.3. razpisne dokumentacije, bo agencija bančno garancijo unovčila, v kolikor po ponudnik potem, ko bo njegova ponudba odprta in vse do izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, umaknil ali spremenil ponudbo. Agencija bančne garancije izbranega ponudnika ne bo unovčila, v kolikor le-ta v času po izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne bo pričel z zagotavljanjem storitev, ki jih podeljene radijske frekvence omogočajo. V tem primeru ima agencija na voljo druge pravne možnosti na podlagi Zakona o digitalni radiodifuziji oz. Zakona o elektronskih komunikacijah in se nanašajo na nezagotavljanje izrabe podeljene pravice.
3) Kakšni so stroški za plačilo pravice do uporabe radijskih frekvenc?
Za posamezne oddajne točke je v Razpisni dokumentaciji podan tudi informativni izračun točk (točka B.8). Znesek letnega plačila za posamezno oddajno točko pa je zmnožek števila točk in vrednosti točke, ki za leto 2008 znaša 1.02 EUR.
Dejansko število točk je vsekakor odvisno od konkretnih parametrov oddajnih točk, ki jih bo izbrani ponudnik realiziral.
4) Iz razpisne dokumentacije izhaja, da lahko Agencija spremeni razpisno dokumentacijo do 17.8.2008. So te spremembe lahko znatne?
Praviloma spremembe, če bi do njih res prišlo, ne bodo posegale bistveno v samo vsebino javnega razpisa. Vsekakor pa je Agencija dolžna v primeru obsežnejših sprememb, ki npr. vplivajo na samo pripravo ponudbe, ustrezno podaljšati rok in ponudnikom zagotoviti dovolj časa za pripravo ponudbe, ter s tem uskladitev z nastalimi spremembami.
5) Katero orodje uporablja agencija za upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom?
Agencija uporablja programsko orodje ATDI, istoimenskega francoskega proizvajalca.
6) Ali so morfološki podatki združeni s podatki o prebivalcih?
Agencija pri izračunu pokritosti ne uporablja morfoloških podatkov, temveč podatke o prebivalcih z rastrom 25 x 25 metrov.
7) Kdo izdaja dovoljena za uporabo usmerjenih zvez (linkov)?
Agencija z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, na vlogo zainteresiranega ter brez izvedbe javnega razpisa (37. člen Zakona o elektronskih komunikacijah).
8) Kdo bo izvedel javni razpis za ponudnike programov na multipleksu B?
Ta javni razpis bo v kratkem izvedla Agencija, na podlagi 104.a člena Zakona o medijih.
9) V katerih radiofrekvenčnih pasovih je možno postaviti mikrovalovne zveze za povezavo DVB-T/H oddajnikov? Zanimajo nas tudi plačila za različne pasovne širine npr. (28 and 56MHz). Podatke potrebujemo, da bomo lahko naredili plan postavitve mreže.
1. Postopek izdaje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc:
Navodilo za vlogo za fiksne zveze je na naslovu: http://www.apek.si/sl/uradni_postopki_po_zekom?stran=230 pod obrazci, 1. obrazec.
Zaradi različnih propagacijskih pogojev in gostote zvez, se vsebina vloge rahlo razlikuje glede na frekvenčno območje: Pod 20 GHz je zelo pomembno, da je izpolnjena zahteva iz točke 4: Tehnična rešitev (2) s podatki o antenskem sistemu, sevanju in prenosni poti.
Nad 20 GHz je zelo pomembno, da podate točen poštni naslov oddajnih in sprejemnih lokacij, ali pa zelo natančen zemljevid, iz katerega je razvidno, kje se lokacija nahaja. Tehnična rešitev iz točke 4 ni obvezna, potrebno pa je izpolniti OBRAZEC ZA DODELITEV RADIJSKE FREKVENCE iz priloge 1. Ko prvič zaprosite za odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc v določenem radiofrekvenčnem pasu, je potrebno vlogi priložiti podatke o radiskih napravah in antenah.
2. Plačila
Plačati je potrebno:
a)Upravno takso: 3.55 EUR + n x 14.18 EUR
n = število odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (vsak link - 2 odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc)
Navodila za plačilo upravne takse so v prilogi 2 navodil za vlogo (zadnja stran).
b) Letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc:
Letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc za fiksne zveze sestoji iz treh faktorjev:
Letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc = B x C x E x vrednost točke / (število celih mesecev preostane od nastanka obveznosti do konca leta/12;vendar ne manj od ene dvanajstine letnega plačila)
Faktor B je odvisen od uporabljenega radiofrekvenčnega območja:
Radiofrekvenčno območje Vrednost faktorja B
-------------------------------------------------------------------
=< 470 MHz = 10
>470 MHz do 960 MHz = 3
> 960 MHz do 2300 MHz = 1
> 2300 MHz do 5000 MHz = 0.6
> 5000 MHz do 10 000 MHz = 0.4
> 10 000 MHz do 17 700 MHz = 0.3
>17 700 MHz do 27 500 MHz = 0.2
> 27 500 MHz = 0.1
Faktor C je odvisen od skupne širine radijskih frekvenc in se določi na sledeči način:
C = skupna širina dodeljenih radijskih frekvenc / 25 kHz.
Faktor E je odvisen od področja uporabe, in sicer:
– za usmerjeno zvezo (točka – točka): E = 1.
Vrednost točke je za leto 2007 znašala 1,22 EUR, za 2008 znaša 1,02 EUR.
3. Frekvenčni pasovi za fiksne zveze in njihova zasedenost
Nad 20 GHz: (info.box@apek.si, meta.pavsek@apek.si, +386 1 583 6363)
• 38 GHz pas: dolžina zvez je 1 do 3 km. Trenutno je še prostih 10 x 56MHz kanalov in 20 x 28 MHz kanalov v zgornjem delu radiofrekvenčnega pasu (nad 37618 MHz in nad 38878 MHz)
• 28 GHz pas: dolžina zvez je 3 do 5 km. Trenutno je še prost kanal 6 (56MHz), in kanala 11(28MHz), 12 (28MHz)
• 26 GHz pas: dolžina zvez je 5 do 6km (8km). Trenutno sta še prosta kanala 15 (56MHz), 16 (56MHz) in kanali 30 (28MHz) do 32(28MHz). Za kanal 15(56MHz) je potrebno na osnovi vloge preveriti, ali v tisti smeri možna uporaba.
• 23 GHz pas: dolžina zvez je 5 do 6km (10km). Frekvenčni pas je že zelo zaseden. Ni več prostega kanala za realizacijo zvez po območju cele Slovenije. Za manjše število zvez, v določenih smereh in geografskih območjih, je možna realizacija v na kanalih 14(28M) do 17(28M), (7-8(56M)).
Pod 20 GHz: (info.box@apek.si, janko.dolgan@apek.si, +386 1 583 6366)
Glede na tehnični projekt sistema mikrovalovnih zvez, bomo predlagali radiofrekvenčni pas. Frekvenčni pasovi so našteti v vrstnem redu od manj zasedenih do bolj zasedenih:
• 18G: CEPT/ERC/PRIPOROČILO 12-03, Radiofrekvenčni pas 17.70 – 19.70 GHz
• 7G: ECC PRIPOROČILO (02)06 (revised June 2007), Aneks 1, Radiofrekvenčni pas 7125-7425 MHz;
• 6G: CEPT/ERC/PRIPOROČILO 14-01 E (Bonn 1995, revised June 2007), Radiofrekvenčni pas 5925 MHz - 6425 MHz
• 13G: CEPT/ERC/PRIPOROČILO 12-02 E (Bonn 1994, revised June 2007), Radiofrekvenčni pas 12.75 GHz TO 13.25 GHz
• 8G5: ITU-R F.386, Ann.2, Radiofrekvenčni pas 8275 – 8500 MHz
• 8G: ITU-R F.386, Ann.6, Radiofrekvenčni pas 7725 – 8275 MHz
• 7G5: ECC PRIPOROČILO (02)06 (revised June 2007), Aneks 1, Radiofrekvenčni pas 7425-7725 MHz;
• 6G5: CEPT/ERC/PRIPOROČILO 14-02 E (Bonn 1995), Radiofrekvenčni pas 6425 – 7125 MHz
Priloga: Tabela radiofrekvenčnih pasov in kanalskih rastrov (Trenutno prosti kanali po območju cele Slovenije so označeni z rumeno barvo)
10) Splošni akt odoločitvi geografskih območij za digitalno televizijsko radiodifuizjo (Uradni list RS št. 22/2008) določa devet geografskih območij, medtem ko predmetni razpis določa samo tri(vzhod, center , zahod). V kakšni zvezi sta oba dokumenta?
Splošni akt o določitvi geografskih območij za digitalno televizijsko radiodifuzijo-Uradni list RS, št. 22/2008) se nanaša na prehodno obdobje do dokončne uvedbe digitalne radiodifuzije. Ozemlje Republike Slovenije razdeli na devet geografskih območij (A,B,C,D,E,F,G,H,I) na katerih se bo presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za izklop analognega oddajanja ter s tem za prehod na digitalno oddajanje še pred datumom, ki je predviden za dokončni izklop analognega oddajanja (t.j. 31.12. 2010).
Ta razdelitev je uvedena zaradi spremljanja prehoda iz analognega v digitalno oddajanje in z Javnim razpisom za podelitev radijskih frekvenc za multipleks B ni v neposredni povezavi. Izbrani ponudnik bo dobil pravice kot izhaja iz točke A.4 razpisne dokumentacije.
11.) Kdo so upravljavci oziroma lastniki naslednjih lokacij, navedenih v točki B.8 razpisa:
Ankaran
Hrvatini 3
Karlovica
Malija
Markovec
V primeru teh lokacij gre za plansko določene lokacije v okviru GE06, na katerih še ni nekih večjih oddajnih stolpov, v bližini pa obstojijo posamezni infrastrukturni objekti (vodni rezervoar, dimnik, transformatorska postaja, ...) na katerih so že montirane antene manjših oddajnikov.
12.) V kakšni obliki je potrebno predložiti dokaz, naveden v točki A.7.2, da ponudnik ni v stečajnem postopku? Država, v kateri ima obravnavano podjetje postavljavca vprašanj sedež, za razliko od slovenskega pravnega reda ne predvideva pravice, da sodišče izda potrdilo o plačilni sposobnosti podjetja.
Razpisna dokumentacija zahteva izjavo, kot je opredeljeno v točki H.1. Ponudnik se mora zavedati resnosti podpisane izjave. V primeru suma, da izjava ne odraža dejanskega stanja, bo agencija izjavo preverila na način, ki je v državi ponudnika običajen.
13.) Kakšne pravne in/ali finančne sankcije so predvidene za morebitno vrnitev licence multipleks B po njeni dodelitvi (npr. zaradi majhnega povpraševanja radijskih postaj po oddajanju preko omrežja multipleks B)?
Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o digitalni radiodifuziji Zakon o digitalni radiodifuziji za razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (licence) na predlog imetnika odločbe ne predvidevata sankcij.
14.) V točki B.6 razpisa so navedene minimalne stopnje pokritosti za 1. 6. 2009 in 1. 6. 2010. Poleg tega je navedena zahteva, da mora biti cena za program oblikovana na podlagi 90 % pokritosti prebivalstva. Pri tem pa ni navedeno, kdaj mora biti 90 % pokritost dosežena. Iz razpisa tudi ni jasno razvidno, ali mora ponudnik 90 % pokritost obvezno doseči. Ali se lahko ponudnik torej sam odloči, kdaj bo dosegel 90 % pokritost?
Kakor je določeno v točki D.4.2 razpisne dokumentacije mora ponudnik v terminskem načrtu izgradnje omrežja navesti čas, v katerem bo omrežje zagotavljalo 90% pokritost prebivalstva Republike Slovenije s signalom omrežja. Ponudnik torej sam določi čas, v katerem bo dosegal navedeno pokritost s signalom omrežja, ta zaveza pa bo postala, če bo z javnim razpisom izbran za operaterja, zavezujoča.
15.) S kakšno različico ITU-R P.1546 bo omrežje verificirano – Database ali Terrain?
Področje pokrivanja s signalom se bo določilo z uporabo aktualne verzije priporočila ITU-R P.1546 na digitalnem modelu nadmorskih višin RS (DTM). Torej se pri izračunu poljskih jakosti upošteva dejanski prostor (Terrain Model) in ne samo definirane efektivne višine dotične oddajne lokacije (Database Model).
16.) Kako boste ugotavljali raven izgradnje omrežja ponudnikov – z uporabo dejansko obstoječih sevalnih diagramov in dobičkov na souporabljenih lokacijah ali s pomočjo sevalnih diagramov in ERP moči, ki so navedene v razpisu?
Kot je navedeno v točki D 4.2.a. se stopnja pokritosti ugotavlja na podlagi konkretnih oddajnih točk, ki jih je izbrani ponudnik predvidel za realizacijo omrežja z, v terminskem načrtu navedenimi podatki :
- predvidene oddajne točke z navedenimi koordinatami,
- izsevana moč,
- sevalni diagrami,
- predvideni datum začetka obratovanja oddajne točke,
- osnovni parametri omrežja (vrsta modulacije, kodno razmerje, varovalni interval).
Od predvidene realizacije pa je odvisno ali so to že obstoječi dejanski parametri na souporabljenih lokacijah ali pa drugi parametri v okviru tehničnih zahtev iz točke B.8.
17.) Boste preverili verodostojnost navedbe cen za 90 % pokritost omrežja? Kako bodo glede na merilo vrednotenja ovrednotene cene, ki ne bodo oblikovane na osnovi 90 % pokritosti omrežja?
Agencija bo preverjala verodostojnost navedb cen za 90% pokritost omrežja. Poslovni načrt, določen v točki D.4.2, mora vsebovati tudi cenik storitev uporabe omrežja in način oblikovanja cen, pri čemer mora biti cena oblikovana za čas, v katerem bo omrežje omogočalo sprejem signala 90% prebivalcev Republike Slovenije. Ponudba, katere poslovni načrt ne ustreza zahtevam iz točke D 4.2 razpisne dokumentacije, ni popolna oziroma vsebinsko pravilna, zato jo bo agencija zavrnila.
18.) V skladu z običajno terminologijo je verjetno možno sklepati, da v točki D 4.5.1 razpisa ("število analognih in digitalnih televizijskih oddajnikov z močjo 2 kW ali več") beseda "moč" označuje "maksimalno sinhrono moč" (nem. Synchronspitzenleistung). V digitalni tehnologiji se je namesto tega izraza uveljavil pojem "efektivna moč" (nem. Effektivleistung).
Oddajnik, ki pri analognem obratovanju oddaja 2 kW maksimalne sinhrone moči, pri digitalnem obratovanju oddaja 500 W efektivne moči. Ali gre dejansko za 2 kW efektivne moči ali je treba maksimalno sinhrono moč ustrezno preračunati v efektivno moč? To bi pomenilo, da razpis govori o številu digitalnih oddajnikov z močjo 500 W ali več.
Beseda "moč" označuje nazivno moč oddajnika, ki je podana za vsako vrsto delovanja. To torej pomeni, da gre v primeru digitalnega obratovanja dejansko za 2kW "efektivne moči".
19.) V točki D 2.1 razpisa je določena smiselna uporaba 35. člena zakona o notariatu v zvezi z načinom vezave ponudbe. Prosimo za potrditev, da je naše razumevanje pravilno in ponudbe ne rabi zvezati notar, ampak se lahko uporabi v točki D 2.1 opisani postopek.
Ni treba da je ponudba zvezana pri notarju.
20.)Po kateri metodi izračunavanja stroškovnih cen bo APEK primerjal v prijavah podane cene ponudnikov?
Cena mora biti stroškovno naravnana, metoda izračunavanja stroškov ni posebej predpisana.
21.)Kako detajlno naj so podane informacije v finančnem delu poslovnega načrta da bo zadoščeno pogojem razpisa? Kakšen je minimalni nabor finančnih kazalnikov, ki jih je potrebno posredovati?
Finančni del poslovnega načrta mora vsebovati vsaj tiste elemente, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Agencija podrobne vsebine finančnega načrta ni predpisovala.
22.) Katero število programov ali pasovno širino za en program bo APEK vzel kot skupni imenovalec primerjave cen programov?
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je najmanjše število programov v multipleksu 8 in najmanjša bitna hitrost 22 MBit/s. Pri merilu cene se ocenjuje višina cene storitve oddajanja enega televizijskega programa standardne razločljivosti (skupaj s pripadajočim zvokom in teletekstom) v vseh treh geografskih območjih. Pri merilu bo uporabljena cena iz cenika ponudnika, ki mora biti skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
23.) Ali bo imel MUX-B operater znižano plačilo frekvenčnine v prehodnem ali kakšnem drugem obdobju?
Skladno z določbo četrtega in petega odstavka 29. člena ZDRad je v obdobju hkratne analogne in digitalne radiodifuzije operater multipleksa zavezan za letno plačilo frekvenčnine agenciji samo v deležu zmogljivosti multipleksa, ki se ne uporablja za oddajanje vsebin ponudnikov, ki so tudi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni tehniki, kar pa ne velja, če se ti programi oddajajo v tehniki televizije visoke razločljivosti. Skladno s Pravilnikom o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc se do 31.12. 2009 število točk za digitalne televizijske in digitalne zvokovne prenose množi s faktorjem 0,1.
24.) Ali obstaja kakšna omejitev glede obdobja veljavnosti ODRF za uporabo linkovskih frekvenc? V primeru da obstaja, kakšen je postopek za podaljšanje in pod kakšnimi pogoji se odločba ne podaljša/ oziroma dodeli ponovno?
ODRF izda Agencija za določen čas in sicer največ za 15 let. Veljavnost ODRF se lahko na predlog njenega imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku njene veljavnosti predpisani za uporabo teh radijskih frekvenc. Vloga za podaljšanje ODRF mora biti na agencijo vložena najmanj 30 dni in največ 90 dni pred iztekom.
25.) Pri ocenjevanju je v poglavju G.4.1 Dinamika zagotavljanja omrežja - stopnja pokritosti navedeno možnih (0-15 točk), v nadaljevanju pa sta navedena samo dva kriterija G.4.1.1 in G4.1.2, pri katerih se lahko skupaj zbere največ 2x5 točk. Prosimo za razlago.
V poglavju G.4.1 je v razpisni dokumentaciji napačno navedeno, da je skupno število točk pri tem merilu 15 točk. Možnih je le 10 točk.
26.) Ali mora biti priložena bančna garancija H.3 GARANCIJA ZA RESNOST PONUDBE (VZOREC OBRAZCA) samo v slovenskem jeziku ali pa je lahko priložena le angleška verzija bančne garancije z isto vsebino in uradnim prevodom?
Bančna garancija za resnost ponudbe je lahko tudi v angleškem jeziku, če ji je priložen tudi uradni prevod.
27.) Kako dokazati »pregled potrebnih investicij v omrežje«? Je dovolj tabela kot del poslovnega načrta ali je potrebno priložiti dodatna dokazila, kot recimo ponudbe itd?
Pregled potrebnih investicij se lahko prikaže tudi v obliki tabele, ki se jo lahko dopolni s ponudbami, ni pa to obvezno.
28.) Ali mora »Cenik storitev uporabe omrežja ter način oblikovanja cene storitve« vključevati tudi cene za morebitne dodatne storitve ali samo za prenos programa SD?
V kolikor bo ponudnik nudil tudi dodatne storitve mora ceno oblikovati tudi za te storitve.
29.) Ali mora »Terminski načrt« vsebovati tudi točne lokacije in ostale podatke o pretvorniških točkah ali pa je dovolj, da se natančno opredelijo le oddajniške točke, medtem ko se za pretvorniške točke pripravijo le osnovne informacije (število, izhodna moč, …) za posamezno področje?
Terminski načrt mora vsebovati vse oddajne točke predvidene za realizacijo omrežja v danem terminu z vsemi tehničnimi parametri na podlagi katerih bo Agencija lahko izračunala pokritost in ugotavljala skladnost z razpisnimi pogoji oziroma merili.
30.) Ali bodo podeljene frekvence po tem razpisu fiksne za nadaljnjih 10 let ali pa obstaja načrt, da se po sprostitvi analognih frekvenc dodelijo nove (nižje) frekvence? V primeru da tega načrta ni, ali je možno frekvence zamenjati ali pridobiti nove?
Kot je navedeno v razpisni dokumentaciji bo po prenehanju oddajanja analogne televizije v Republiki Sloveniji skladno s VI. poglavjem ZDRad, možno te televizijske kanale zamenjati, v skladu z veljavno zakonodajo, z drugimi kanali iz sporazuma GE06, ki bodo takrat na razpolago.
31.) Na kakšen način in s katerimi dokazili je potrebno dokazati naslednje: »dokazati, da razpolaga z lastnimi sredstvi ali drugimi ustreznimi viri financiranja za izvedbo celotnega projekta«?
Ponudnik mora dokazati, da razpolaga z lastnimi sredstvi ali drugimi ustreznimi viri financiranja za izvedbo celotnega projekta v obliki dokumenta - v obliki izjave ali drugega ustreznega dokumenta financerja projekta.
32.) Ali so lahko za oddajanje uporabljene tudi oddajne točke ki niso navedene v razpisu in je njihovo področje pokrivanja znotraj področja, kot bi ga dosegali z eno od predlaganih točk?
Kot je navedeno v razpisni dokumentaciji je poleg oddajnih točk navedenih v razpisni dokumentaciji, možno uporabiti tudi oddajne točke, ki bodo tvorjene po pravilih sporazuma GE06 za pretvarjanje geografskega območja (allotment) v oddajne točke (assignment) oz. druge oddajne točke, ki bodo skladne s sporazumom GE06.
33.) Ali bo možno v primeru tehničnih težav pri izgradnji SFN omrežij na določenih področjih dobiti dodatne frekvence za oddajanje?
Rešitve posameznih tehničnih težav so od primera do primera različne in odvisne od večjega števila dejavnikov in zato ni možno v naprej izpostaviti določene rešitve. V vsakem primeru pa bo Agencija vse tehnične težave reševala v skladu z veljavno zakonodajo in z upoštevanjem načela učinkovite uporabe radifrekvenčnega spektra.
34.) Kakšna je zakonska oziroma druga formalna podlaga, da bodo programi, ki imajo trenutno dovoljenje za oddajanje v MUX-A (POP TV, KANAL A in TV3) prešli na oddajanje v MUX-B, ko bo pokrivanje le tega v posameznem geografskem področju doseglo 90% prebivalstva? Ali je prehod možen tudi preden se izpolni v prejšnjem stavku navedeni pogoj?
ZDRad določa, da mora javna radiotelevizija v okviru prostih zmogljivosti odplačno zagotavljati prenos programov s pravico razširjanja v digitalni tehniki na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije, dokler upravlja z edinim delujočim multipleksom. V skladu s to določbo zakona je ODRF, ki ga je Agencija izdala RTV Sloveniji, ki določa, da RTV Slovenija za potrebe izvajanja javne službe uporablja le 4/7 kapacitete MUX-A. Navedena omejitev velja, dokler drugi imetnik odločbe za multipleks, ne doseže najmanj 90% pokritosti prebivalstva na posameznem geografskem območju, kot ga ima MUX-A na istem geografskem območju. Prehod ponudnikov vsebin je možen tudi pred izpolnitvijo tega pogoja in je stvar njihove odločitve.
35.) Kakšno bo nadaljnje ukrepanje Agencije, če na pričakovanem razpisu za vsebine ne bo podeljenih zadostno število dovoljenj za vključitev v MUX-B? Lahko v tem primeru operater MUX-B sam zapolni multipleks z ne-plačljivimi programi, plačljivimi programi, HD programi ali podobno?
V primeru, da s prvim javnim razpisom ne bo podeljeno zadostno število dovoljenj za vključitev v MUX-B, bo Agencija za nezasedena mesta objavila nov javni razpis. Operater lahko razširja le programe, ki pridobijo dovoljenje za razširjanje programov v digitalni tehniki, in sicer po postopku, ki je opredeljen v 104a. členu Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 UPB1, 69/06-ZOIPub in 36/2008-ZPOmK-1). Zakon v svojem 133. členu določa denarno kazen za operaterja, ki bi razširjal programe brez tovrstnega dovoljenja.
36.) Agencija je prejela tudi mnenje, ki ga objavlja v celoti in nanj odgovarja, v kolikor ga razume kot vprašanje:
1. Izgradnja omrežja do 90 % pokritosti
Uspeh multipleksa B je odvisen predvsem od tega, ali bo zadostno število izdajateljev programov oddajalo svoje programe preko multipleksa B. Njihovo zanimanje pa je odvisno od tega, ali je oddajanje preko multipleksa B z ekonomskega vidika smiselno. Širitev pokritosti z okrog 80 % na 90 % prebivalstva preko multipleksa B je možno le z neprimerno večjimi izdatki kot pri pokritosti za okrog 80 % prebivalstva.
Interes operaterja multipleksa je, da doseže najvišjo možno pokritost. Zavezanost k izgradnji omrežja multipleks B na 90 % pokritost pa ne predstavlja samo obveza operaterja multipleksa, da omogoči zadostno pokritost, temveč predvsem obveza izdajateljev programov, da za 90 % pokritost plačajo več denarja, čeprav bi z ekonomskega vidika zadostovala in je zaželena 80 % pokritost.
Vse to lahko negativno vpliva na zanimanje izdajateljev programov za oddajanje preko multipleksa B, s čimer je ogrožen uspeh celotnega projekta.
Prav zato predlagamo, da razpis spremenite tako, da se izgradnja omrežja multipleks B preko 80 % pokritosti izvrši na podlagi dodatnih želja po izgradnji s strani izdajateljev programov in njihovi finančni zmožnosti. Operater multipleksa naj izdajateljem programov predloži predloge za uresničitev izgradnje nad 80 % pokritosti, ki bi jih po potrebi uresničili potem, ko bi se z izdajatelji programov dogovorili o finančnih pogojih. Ponudniki naj zato poleg časovnega načrta in cene za 90 % pokritost navedejo tudi ceno in časovni načrt za 70 % in 80 % pokritost. Na ta način operaterju multipleksa ne bo potrebno graditi nečesa, kar njegove stranke nočejo, prav tako pa se izdajatelji programov ne bodo znašli v situaciji, v kateri bodo dobili storitev, ki je nočejo oz. si je ne morejo privoščiti. Poleg tega bo natančen prikaz časovnega načrta in cen omogočil APEK-u, da si o načrtovanju in kvalifikaciji ponudnikov ustvari boljši vtis.
Prednost ravnanja, ki ga predlagamo, je zagotavljanje hitrih pogodbenih dogovorov med operaterjem multipleksa in izdajatelji programov glede izgradnje omrežja multipleks B. To omogoča hiter razvoj atraktivne programske ponudbe na DVB-T, kar je odločilno za tržni uspeh omrežja DVB-T.
2. Terminski načrt za izgradnjo omrežja in minimalna kapaciteta
Razpis določa, da mora biti do 1.6.2009 s signalom DVB-T na multipleksu B zagotovljena 50 % pokritost, do 1.6.2010 pa 70 % pokritost. Za dosego teh časovnih okvirov sta pomembna dva dejavnika:
a) Pravočasna sklenitev pogodb o souporabi
Operater multipleksa B je pri doseganju določenih stopenj pokritosti v predpisanem času odvisen od souporabe lokacij oddajnikov tretjih oseb. Doseganje časovnih terminov glede izgradnje omrežja, določenih v razpisu, je v veliki meri odvisno od pripravljenosti do sodelovanja v okviru zahteve za souporabo ter v okviru dostopnih virov in možnosti investicije v infrastrukturo.
b) Sklenitev pogodb z izdajatelji programov
Razpis za programe, ki jih bodo izdajatelji oddajali preko multipleks B, bo izvršen v obliki ločenega postopka, predvidenega za konec julija. Operater multipleksa na začetek, trajanje in razplet postopka ne more vplivati. Šele po izbiri programov s strani Agencije bo znano, kateri izdajatelji programov bodo svoje programe lahko oddajali preko omrežja multipleks B.
Če in koliko izdajateljev programov se zanima za oddajanje preko multipleksa B, zaenkrat še ni znano in bo verjetno odvisno tudi od tega, kako bodo rešeni problemi, opisani v prvi točki tega stališča. Pogajanja o oddajanju se bodo lahko izvršila šele po dodelitvi programskih dovoljenj za multipleks B in po dodelitvi multipleksa B.
V obeh zgoraj opisanih primerih lahko pride do časovnih zamikov, na primer če operaterji lokacij oddajnikov nočejo zagotoviti souporabe, ali do zamikov pri dodelitvi dovoljenj izdajateljem programov itd, na kar operater multipleksa B ne more vplivati.
Z vidika ekonomske izvedbe multipleksa B je nujnega pomena, da se do začetka izgradnje omrežja z izdajatelji programov sklenejo pogodbe za najmanj 75 % programov na multipleksu B, kar ustreza 6. programom. Obveznost operaterja multipleksa B, da izgradnjo omrežja začne brez določene minimalne kapacitete programov, je spričo visokih investicijskih stroškov neupravičen oz. neprimeren.
c) Dodelitev radijskih frekvenc za usmerjeno zvezo
Ponudnik je glede namestitve naprav za oddajanje signalov odvisen od pravočasne dodelitve primernih radijskih frekvenc s strani APEK.
Zato predlagamo, da APEK v okviru dodeljevanja dovoljenj za multipleks B zahtevo glede terminskega načrta v razpisu formulira tako, da je le-tega možno doseči samo v primeru, če se bo z operaterji oddajnikov in izdajatelji programov pravočasno sklenilo zadostno število pogodb. Prav tako morajo biti pravočasno na voljo radijske frekvence v območju 6–8 GHz za omogočanje oddajanja signalov.
Glede možnosti oddajanja programov v primeru, ko je pokritost ozemlja Republike Slovenije s signalom manjša od 90%, je agencija odgovorila z odgovorom na vprašanje št. 34.
Problemov, ki se nanašajo na sklepanje pogodb o souporabi se agencija zaveda, kar izhaja tudi iz opozorila v razpisni dokumentaciji. Ponudnik mora pri izdelavi terminskega načrta upoštevati stanje na področju gradnje objektov.
Glede zagotavljanja programov za oddajanje prek multipleksa, ki je predmet tega razpisa, je agencija odgovorila z odgovorom na vprašanje pod številko 35.
Glede dodelitve radijskih zvez za usmerjene zveze, Agencija zagotavlja, da bo popolne vloge za dodelitev ODRF sprotno in pravočasno reševala.
Popravek
Odgovor na vprašanje št. 34 se dopolni tako, da se stavek »Navedena omejitev velja, dokler drugi imetnik odločbe za multipleks, ne doseže najmanj 90% pokritosti prebivalstva na posameznem geografskem območju.« dopolni tako, da se glasi:
»Navedena omejitev velja, dokler drugi imetnik odločbe za multipleks, ne doseže najmanj 90% pokritosti prebivalstva na posameznem geografskem območju, kot ga ima MUX-A na istem geografskem območju.«
RSS
English
Na vrh strani
Natisni