Nedelo: delež predvajane slovenske glasbe na radiu

Agencija odgovarja novinarki Nedela Heleni Kocmur.

V kolikšni meri javne in zasebne (komercialne) radijske postaje oz. programi upoštevajo zakonsko določilo, da mora biti 40 oz. 20 odstotkov predvajane glasbe slovenske? V kateri so bili lani največji kršitelji, za koliko odstotkov premalo slovenske glasbe so kršitelji predvajali? Ali ste katere radie oglobili zaradi nedoseganja kvot v letu 2017, katere, kolikšne so bile globe?

Agencija izvaja inšpekcijski nadzor nad elektronskimi mediji na podlagi medijske zakonodaje (Zakon o medijih in Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah), ki poleg deležev slovenske glasbe od izdajateljev radijskih in televizijskih programov ter ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo zahteva tudi izvajanje drugih programskih obveznosti v njihovih programih oz. storitvah. V ta namen agencija za vsako leto pripravi letni načrt nadzora, v katerem določi področja nadzora iz obeh zakonov, ki jih bo v določenem letu zajela v nadzor. Deleže slovenske glasbe je agencija nazadnje nadzirala v letu 2016, ki so se delno zaključili tudi v letu 2017. V nadzor je bilo vključenih 8 radijskih programov (komercialnih in javnega servisa), v primerih 5 programov so bile zaznane kršitve, kršiteljem pa je agencija izdala odločbe z opozorilom za odpravo kršitev. Agencija izdajateljev ni oglobila, ker prekršek v Zakonu o medijih za tovrstne kršitve ni predpisan. Vsi ugotovljeni deleži in odločitve, ki jih je agencija sprejela v končnih aktih (sklepih in odločbah) v posameznih postopkih, so javno in ažurno objavljene na spletni strani agencije (glej povezavo).

Po podatkih IPF se je delež predvajane slovenske glasbe z 42 odstotkov v letu 2015 znižal na 32,5 odstotka v letu 2016, menda kot odziv na zahtevo, da je treba kvoto izpolnjevati vse ure dneva. Se s tem strinjate?

Leta 2016 so se s spremembo Zakona o medijih določbe o deležih slovenske glasbe nekoliko spremenile, saj je zakon poleg dnevne kvote dobil še kvote po posameznih časovnih intervalih (med 0. in 6., med 6. in 18. ter med 18. in 24. uro). Agencija je zadnji nadzor izvajala že na podlagi spremenjenega zakona. Podatkov IPF agencija ne spremlja, zato njihovih podatkov ne more komentirati. Pomembno dejstvo namreč je, da IPF podatke spremlja na letnem nivoju, agencija pa za potrebe nadzora podatke vzorčni na dnevnem nivoju, saj so zahtevane kvote predpisane v dnevnih količinah. Iz tega razloga do podatki agencije in IPF-a povsem neprimerljivi in za potrebe nadzora agencije nerelevantni.

Po podatkih IPF je ena od radijskih postaj predvajala komaj 6 odstotkov slovenske glasbe, razliko pa so nadoknadili z glasbenimi vložki (jingli), ki so sicer namenjeni reklamam. Ali to drži in ali ste to radijsko postajo oglobili, če ne, zakaj ne?

Kot je navedeno zgoraj, agencija za potrebe nadzora ne uporablja podatkov IPF, ker so za potrebe agencije podatki IPF neuporabni. T. i. glasbeni vložki ne vštevajo v deleže slovenske glasbe, kot jih določa zakon. Kot je že opisano zgoraj, globe za kršitve deležev slovenske glasbe v zakonu niso predpisane.

Ali so po vašem mnenju kvote obveznega predvajanja slovenske glasbe izboljšale tudi kakovost te glasbe, na kakšen način?

Agencija na podlagi njenih pristojnosti ne ocenjuje kakovosti slovenske glasbe, zakon tudi nima predpisane metodologije ocene kakovosti slovenske glasbe, zato agencija tega vprašanja ne more komentirati.

Ali menite, da lahko uredniki radijskih programov, ki se usmerjajo v kakovostno resno glasbo (jazz, klasika) zadostijo kvotam, ne da bi bili v težavah zaradi nujnega prevelikega podvajanja slovenskih skladb, saj teh menda ni dovolj, da bi ohranili raznolikost, pestrost programa in obenem kakovost? Zaradi tega so vložili tudi pritožno na ustavno sodišče.

Agencija ne pozna nobene raziskave ali analize na trgu, ki bi potrjevala to trditev. Je pa zakonodaja v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah že poskrbela za izjeme od zahteve po predvajanju deležev slovenske glasbe v televizijskih programih, ko je določila, da tematskim TV programom ni potrebno izpolnjevati deležev slovenske glasbe. V kolikor bi se v prihodnje na podoben način uredilo tudi v Zakonu o medijih za radijske programe, bi takšna izjema veljala tudi za glasbene tematsko specializirane radijske programe.