Jana: sprememba poslovenga modela Pro Plus

Agencija odgovarja novinarjem revije Jana.

Decembra ste objavili poziv operaterjem, ki ponujajo pakete TV programov, da omilijo vpliv napovedane spremembe poslovnega modela Pro plus na končne uporabnike. Kaj konkretno ste mislili s tem? Kako, na kakšen način naj bi to omilili? Pred katerimi konkretnimi spremembami naj bi končne uporabnike obvarovali?  Bi morali ponudniki paketov televizijskih programov naročnikom omogočiti izbiro, ali bodo plačevali več in v to ceno dobili paket Pro plusovih programov ali pa manj in teh programov ne bodo imeli na voljo? Bi morala biti torej ta poteza po vzoru HBO na izbiro?

Poziv AKOS je šel v smeri, da naj operaterji v okviru oblikovanja maloprodajnih ponudb razmislijo o tem, ali bodo cene svojih IPTV paketov dvignili oziroma da skušajo sheme programov oblikoavti tako, da uporabnikom (gledalcem) ne bo treba plačevati za tiste TV programe, ki jih ne želijo spremljati. Ker AKOS nima neposredne pristojnosti poseči  v cene na maloprodaji niti predpisati, kako morajo biti oblikovane sheme TV programov, se je agencija v tem primeru lahko poslužila zgolj poziva.

Je nujno, da ponudniki omenjenih paketov TV programov naročnikom omogočijo - četudi imajo vezavo - da lahko zaradi podražitve odstopijo od pogodbe? Pod kakšnimi pogoji?

Da. Sprememba cene storitev (npr. zvišanje cene za IP TV) šteje za spremembo pogojev naročniškega razmerja in v takem primeru mora operater slediti določbam 129. člena ZEKom-1. Najprej mora 30 dni pred podražitvijo le-to napovedati in o tem ustrezno obvestiti naročnike (npr. na svoji spletni strani, hrbtna stran računov...) ter vsem naročnikom, ki se s spremembo cene ne strinjajo omogočiti, da brez stroškov in plačila pogodbenih kazni odstopijo od pogodbe (2. odstavek 129. člena ZEKom-1). Navedeno ne velja za zneske, ki jih naročnik dolguje iz naslova subvencionirane terminalske opreme (npr. telefon, tablica, računalnik, modem...). Če je namreč ob sklenitvi naročniškega razmerja naročnik v zameno za zavezo, da pogodbe določeno obdboje ne bo prekinil, prejel terminalsko opremo po akcijski ceni, mora operaterju zanjo plačati razliko med dejansko in akcijsko ceno (4. odstavek 129. člena).

 
Dejstvo je, da skušajo operaterji podražitev pripisati drugim vzrokom in ne novemu poslovnemu modelu Pro plusa. Kaj v tem primeru doleti naročnike, končne uporabnike? Je to dopustno? Kdo bi moral to nadzirati in preprečiti?

Razlogi, iz katerih operaterji podražijo cene svojih storitev iz vidika ZEKom-1 niso relevatni. Operater lahko navaja kakršnekoli razloge, pomembno je zgolj to, da v primeru podražitev postopa po 129. členu ZEKom-1, kot je pojasnjeno v prejšnjem odgovoru.