Agencija odgovarja novinarki dnevnika Finance Albini Kenda.
Kaj pomeni izraz "poštena raba" (fair use) v praktičnem vidiku: kdaj bo operater lahko sprožil postopek pri posameznem uporabniku – kakšno bo moralo biti "mobilno obnašanje" tega uporabnika, da ne bo več zadoščalo pošteni rabi? Skratka, kaj pomeni "dolgo obdobje neaktivnosti v domačem prometu" oz. "zanemarljiv delež domače porabe v skupni porabi"?
Popravljen predlog Evropske komisije uvaja nov pristop k pošteni uporabi, pri čemer mora operater regulirane storitve gostovanja po domačih cenah zagotavljati samo uporabnikom, ki imajo prebivališče v domači državi oz. lahko večinsko prisotnost kako drugače izkažejo, pri čemer tako za občasna potovanja v EU veljajo enaki pogoji uporabe storitev kot v domačem omrežju. Za namen ugotavljanja poštene rabe lahko operater od uporabnika zahteva dokazilo o prebivališču oz. drug dokaz s katerim lahko izkaže svojo večinsko prisotnost v državi. Poleg tega lahko operater za preprečevanje zlorab oz. nenavadne uporabe uporabi tudi mehanizme, ki ste jih navedli. Trenutni predlog podrobneje ne določa kriterijev poštene rabe in dopušča operaterjem, da jih določijo sami, operaterjem pa nalaga, da jih priglasijo nacionalnim regulatornim organom in vključijo v pogodbe z uporabniki, katere morajo o tem tudi predhodno obvestiti.
Če bo operater ugotovil, da kak uporabnik krši načelo poštene rabe – kak bo postopek? Mu bo operater kar izklopil storitev roaminga? Če ne, kakšen bo postopek, bo večstopenjski, kaj bo zajemal?
Operater bo moral najprej obvestiti uporabnika o ugotovljenem kršenju načela poštene rabe in da bo nadaljnja uporaba storitev gostovanja predmet zaračunavanja pribitkov (ne bo izklopa storitev gostovanja). Če bo uporabnik menil, da ukrep ni upravičen, se bo lahko pritožil, za kar bodo operaterji morali predhodno vzpostaviti enostaven in učinkovit pritožbeni postopek. V primeru neugodne rešitve za uporabnika, bo ta lahko podal pritožbo na nacionalni regulatorni organ, ki bo odločil o zadevi. Operater bo poleg tega moral takoj, ko bo ponovno ugotovil običajno uporabo storitev gostovanja prekiniti z zaračunavanjem pribitka.
Kaj umik predloga komisije o trimesečni časovni omejitvi pomeni s stališča hrambe podatkov – kako dolgo je predvidena hramba podatkov o mobilnem prometu med roamingom?
Rok hrambe prometnih podatkiv v ZEKom-1 ni absolutno določen. ZEKom-1 v drugem odstavku 151. člena določa, da lahko operater hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem, do popolnega plačila storitev. V praksi to pomeni, da operater hrani prometne podatke za čas do izdaje računa, k temu pa doda še čas za vložitev reklamacijo ter rešitev reklamacije ter tudi vložitev ter rešitev spora pred agencijo. Glede na obstoječo ureditev v ZEKom-1 operaterji torej lahko hranijo prometne podatke, dokler jih potrebujejo za namene obračuna in plačila opravljenih storitev.
Predlog Evropske komisije predvideva tudi diskrecijsko pravico operaterja za posebne ukrepe, če bi prišlo do izgube domačih prihodkov (za kak prag gre oz. za katere posebne ukrepe)?
Predlog predvideva možnost, da operater uveljavlja pravico do zaračunavanja pribitkov za gostujoče storitve v kolikor dokaže, da izgube iz naslova gostovanja znašajo 5 ali več odstotkov prihodkov od mobilnih storitev. Pri tem je za dokazovanje potrebno slediti metodologiji iz predmetnega izvedbenega akta. Ne glede na pogoj 5% za dokazovanje nevzdržnosti domačega modela zaračunavanja pa lahko nacionalni regulator zavrne zaračunavanje pribitka pod pogoji, ki so navedeni v predmetnem aktu.