Finance: sprostitev Telekomovega optičnega omrežja za druge ponudnike

Agencija odgovarja na vprašanja novinarja Vasilija Krivca.

Ali lahko na kratko razložite po katerih formalnih določilih ste sprejeli uredbo, da mora Telekom sprostiti njihovo optično omrežje tudi za druge ponudnike? Zakaj to ne velja za T2? Kdaj je ta uredba začela veljati?

 
Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS je kot nacionalni regulator trga elektronskih komunikacij pristojna za izvajanje t.i. ex-ante regulacije na trgu. To pristojnost ji daje regulatorni okvir EU, ki ga sestavlja 5 direktiv ter Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom), ki je te direktive, skupaj z Direktivo o konkurenci, implementiral v nacionalno zakonodajo.

Ex-ante regulacija pomeni obliko vnaprejšnjega določanja pravil delovanja. Običajno se ta regulatorni pristop uporablja na tistih tržnih segmentih, za katere so značilne karakteristike naravnega monopola in kjer nastopajo podjetja, ki lahko s svojo ekonomsko premočjo ovirajo potencialno konkurenco pri vstopu na trg. Na področju elektronskih komunikacij so to običajno bivši nacionalni telekomi. Da bi se preprečila potencialna zloraba tržne moči takih podjetij (ki jih označujemo kot operaterje s pomembno tržno močjo-OPTM), jim je regulator upravičen z odločbo naložiti ustrezne ukrepe oziroma regulatorne obveznosti. Te so taksativno naštete v IV. Poglavju ZEKom. Cilj regulatorjih obveznosti je, da se OPTM predpiše, kako mora ravnati v razmerju do drugih operaterjev, predvsem pa, da mora vsakemu zainteresiranemu operaterju dajati na razpolago določene zmogljivosti (npr. omrežne elemente, kolokacijske prostore, jaške, antenske stolpe….) po določenih cenah. Ostala podjetja, ki niso določena kot operaterji s pomembno tržno močjo, tovrstnih obveznosti nimajo in  je njihovo delovanje na trgu načeloma prosto.

Kako agencija regulira OPTM je določeno v IV. Poglavju ZEKom. V istem poglavju je predpisan tudi postopek regulacije, ki poteka v treh korakih.

V prvem koraku agencija izvede ekonomsko analizo trga. V njej opredeli upoštevni trg (upoštevne trge predpiše Evropska Komisija v posebnem Priporočilu, na njegovi podlagi pa jih agencija opredeli v Splošnem aktu, glej 20. člen ZEKom), analizira tržni položaj ter ugotovi, ali ima katero od podjetij na trgu prevladujoč položaj. Če ga ima, v analizi predvidi, kakšni ukrepi bi bili primerni za to, da se premoč takega operaterja omeji oziroma da se prepreči njena zloraba. Pri izdelavi analize agencija sodeluje z Uradom za varstvo konkurence, ki na analizo poda svoje mnenje.   

V naslednjem koraku se opravi javno posvetovanje, v katerem lahko sodeluje vsakdo. Analiza se objavi na spletnih straneh agencije, zainteresirana javnost pa lahko v roku 30 dni da nanjo pripombe oziroma predlaga spremembe (na predloge agencije ni vezana). Ob tem agencija opravi tudi posvetovanje z Evropsko Komisijo in ostalimi evropskimi regulatorji. Ti so upravičeni komentirati analizo in ukrepe, Evropska Komisija pa ima pri tem celo pravico veta: če se z opredelitvijo upoštevnega trga, določitvijo operaterja za OPTM ali s predlaganimi ukrepi ne strinja, lahko od agencije zahteva da analizo spremeni oziroma opravi novo analizo.

V tretjem koraku nato agencija v upravnem postopku izda odločbo, v kateri določi operaterja s pomembno tržno močjo (OPTM) in mu naloži ukrepe, ki jih je predvidela v analizi. Ti so predpisani v zakonu in obsegajo obveznost enakega obravnavanja (24. člen), obveznost zagotavljanja preglednosti (23. člen), obveznost dopustiti dostop do omrežja (26. člen), obveznost cenovnega nadzora  (27. člen) in obveznost ločitve računovodskih evidenc (25. člen). Kot »najostrejši« ukrep je v ZEKom predpisana funkcionalna ločitev (27a in 27b člen), ki pomeni, da mora OPTM del svoje dejavnosti opravljati v ločeni in neodvisni poslovni enoti.

Če se OPTM z odločitvijo agencije ne strinja, lahko zoper odločbo vloži tožbo v upravnem sporu. O njej odloča Upravno sodišče.

Opisani postopek je agencija izvedla tudi v primeru upoštevnega trga 4 »Dostop do (fizične) omrežne infrastrukture (vključno s sodostopom ali razvezanim dostopom) na fiksni lokaciji (medoperaterski trg)«. Trg je definiran tako, da zajema tako bakreno kot optično dostopovno omrežje, preko katerega se je končnim uporabnikom zagotavljajo telekomunikacijske storitve. Na podlagi meril, ki jih določa ZEKom (19. člen), je za OPTM določen Telekom Slovenije d.d. Ta ima na tem trgu tudi največji tržni delež (v času analize je znašal preko 83%), kar je predvsem posledica dejstva, da je lastnik obsežnega bakrenega omrežja. Družba T-2 je kot alternativni operater v istem obdobju sicer imela v lasti večino optičnih priključkov, vendar pa je bil delež slednjih v primerjavi z vsemi priključki Telekoma Slovenije zanemarljiv.   

Na opravljeno analizo je Urad za varstvo konkurence izrekel pritrdilno mnenje. Po opravljenem javnem posvetovanju ter posvetovanju z Evropsko Komisijo (v katerem se je EK strinjala z ugotovitvami) je agencija z odločbo št. 38244-1/2011/5, ki jo je izdala dne 28.3.2011 določila družbo Telekom Slovenije d.d. za OPTM in ji med drugim naložila tudi obveznost, da mora vsakemu zainteresiranemu operaterju pod nediskriminatornimi in transparentnimi pogoji dati na voljo dostop do svojega omrežja (2. točka izreka). Zoper odločbo agencije je Telekom Slovenije vložil tožbo na Upravno sodišče, ki je njegovo tožbo zavrnilo in potrdilo odločbo agencije (sodba I U 789/2011 z dne 21.2.2012).