Finance: kodeks za nadomestila za nedelovanje in slabše delovanje telekomunikacij

Agencija odgovarja novinarki Tanji Smrekar Iskrić.

Kot mi je znano, naj bi telekomunikacijski operaterji sami napisali in v četrtek podpisali samoregulacijski kodeks v odnosu do uporabnikov, ki določa, kakšna nadomestila le-ti dobijo v primeru, da povezave slabše delujejo ali sploh ne. Lepo vas prosim za nekaj odgovorov:

Ali lahko dobimo ta kodeks? Kako to, da si ga lahko napišejo kar sami operaterji? Ali je to v skladu z EU direktivami in kako to, da ga ne napiše AKOS, ki je nadzornik in regulator? Kako do nadomestila pridejo uporabniki ob nedelovanju zdaj in kako visoka so ta nadomestila? Ali bodo po tem ta nadomestila nižja? Kaj pa, če se uporabnik ne bo strinjal s tako nizkimi nadomestili (ali so res proporcionalni na dneve)? Kako bo iztržil višje nadomestilo, denimo zaradi izpada dohodka? Primer: podjetnik ima paket za denimo cca 50 evrov. Ves mesec mu ne delajo en internet, ne telefon…zaradi česar ima izpad dohodka. Vi pa mu vrnete le 50 evrov. Kako je to mogoče oziroma, kakšne bodo še alternative in ali bodo dražje? Ali gre za dogovor med operaterji – nadomestila, ki so tudi lahko konkurenčna prednost (kot denimo reševanje škod) bodo enaka za vse? Kdo bo reševal spore? Kdo bo plačal stroške arbitraže? Ali res vsak svoje, čeprav to v EU ni praksa (plača operater)? Kako bo urejeno nadomestilo, če hitrosti interneta niso enake zakupljenim in kakšna bodo dovoljena odstopanja?  

Sprejemanje kodeksov sodi v okvir svobodne gospodarske pobude, ki jo jamči Ustava RS in podjetja take kodekse lahko sprejemajo povsem svobodno, brez vmešavanja javnih oblasti. Pogoj je, da z njimi ne posežejo v konkretne zakonske določbe. Kodeksi ne nadomeščajo zakonodaje, lahko jo samo dopolnjujejo. Tako je bilo v preteklosti sprejetih že nekaj kodeksov, ki so jih operaterji sprejeli povsem samostojno, zadnji npr. Kodeks ravnanja izvajalcev javnih komunikacijskih storitev za zaščito končnih uporabnikov).

Kodeks je samoregulatorni akt in je "produkt" operaterjev samih, zato ga tudi podpišejo le operaterji, s čimer se zavežejo k spoštovanju kodeksa. V konkretnem primeru so AKOS ter nekatere druge organizacije (ZPS in SEK)  v procesu sprejemanja sodelovali zgolj z dajanjem predlogov in mnenj na skupnih sestankih. Nekatera od teh mnenj so bila upoštevana, nekatera pa ne. Svoje mnenje je v delu, ki se nanaša na morebitno omejevanje konkurence, podal tudi AVK.

Kodeksa AKOS ne more nadzirati, za kaj takega bi moral imeti izrecno zakonsko podlago. Če bi se izkazalo, da Kodeks na trgu ni dosegel učinka, bo AKOS sprejel Priporočilo in uredil področje izplačevanja nadomestil (5. odstavek 133. čle ZEKom-1). Vendar tako Priporočilo za operaterje ne bo zavezujoče.

AKOS podpira sprejem kodeksa, saj meni, da postavlja dobra izhodišča za določanje nadomestil končnim uporabnikom v primeru nedelovanja oziroma slabšega delovanja storitev in po predstavlja pomemben korak v smeri varovanja koristi potrošnikov na maloprodajnem trgu storitev elektronskih komunikacij. To velja še posebej za shemo nadomestil v primeru nedelovanja in slabšega delovanja storitev. Pri tem AKOS poudarja, da vsebina Kodeksa predstavlja le minimalni standard varstva uporabnikov ter pričakuje, da bo vsak podpisnik v okviru svojih poslovnih strategij in ekonomskih zmožnosti v splošnih pogojih skušal zagotoviti še višji nivo varstva uporabnikom njegovih storitev.