Finance: delovanje agencije pod novo vlado

Agencija odgovarja na vprašanja novinarke Lane Dakić.

Nova vlada je napovedala združitev ali celo ukinitev nekaterih agencij in uradov. Kako komentirate načrte vlade? Kaj boste navedli kot ključni razlog, ki utemeljuje obstoj vaše agencije oziroma urada?

Sektorska zakonodaja EU (npr. telekomunikacije, pošta, promet, energetika) državam članicam nalaga, da morajo regulatorne naloge izvajati neodvisni organi, ki so ločeni tako od ponudnikov storitev (t.j. podjetij), kot tudi od države, če ta ohranja lastništvo oz. kontrolo nad takimi podjetji.

Neodvisnost regulatorja se odraža kot organizacijska, kadrovska in finančna neodvisnost, poudarek pa je na tem, da regulator ne sme prejemati navodil »dnevne politike«. Trenutno se v slovenski zakonodaji kot najbolj ustrezna institucionalna oblika pojavlja javna agencija. Identične oz. podobne institucije poznajo praktično vse evropske države.

Glede na izrecne zahteve prava EU si je težko predstavljati, da bi se regulacija na področju telekomunikacij, pošte, delno pa tudi železnic prenesla v kakšen drug organ (npr. ministrstvo). Ne gre namreč pozabiti, da v vseh navedenih sektorjih država ohranja kapitalski in upravljavski vpliv nad ponudniki storitev (npr. Telekom Slovenije, SŽ, Pošta, itd), to pa bi vodilo do konflikta interesov, ki ga pravo EU ne dopušča.  

Poleg tega je Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS pristojna za regulacijo na kar pet področjih: telekomunikacije, elektronski mediji, radijske komunikacije, pošta in železnice.

Na področju telekomunikacij regulira trg (izdaja regulatorne odločbe in priporočila), rešuje medoperaterske spore in izvaja inšpekcijski nadzor, rešuje uporabniške spore, upravlja s številčnim prostorom, zbira podatke in vodi registre operaterjev ter imetnikov številk.

Na področju za medije izdaja dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, nadzoruje izvajanje programskih zahtev in omejitev, spoštovanje oglaševalskih omejitev in določil o zaščiti otrok ter preverja ali izdajatelji programov posebnega pomena izpolnjujejo pogoje za ta status. Po novem bo to področje reguliralo tudi avdiovizualne medijske storitve na zahtevo (AVMS) in izvajalo inšpekcijski nadzor za AVMS.
Področje za radijske komunikacije upravlja in nadzira slovenski radiofrekvenčni prostor. To pomeni, da izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) za najrazličnejše radijske postaje (od baznih postaj mobilnih operaterjev, radijskih postaj letal, plovil…do radijskih in TV oddajnikov). Poleg tega opravlja meritve in z inšpekcijskimi pooblastili nadzoruje spoštovanje teh odločb ter morebitne motnje.

Področje za pošto skrbi za regulacijo trga poštnih storitev, rešuje spore med izvajalci teh storitev ter uporabniške spore. Izvaja tudi inšpekcijski nadzor na tem področju ter vodi register izvajalcev poštnih storitev.

Področje za železnice skrbi za pravičen dostop do javne železniške infrastrukture ter za konkurenčnost na trgu storitev v železniškem prometu. Kot regulator odloča tudi pritožbah, povezanih z določanjem vlakovnih poti, zaračunavanjem uporabnin, izdajanjem licenc prevoznikom, dostopom do javne železniške infrastrukture…itd.

Koliko imate trenutno zaposlenih (vseh, tudi tistih na daljšem bolniškem ali porodniškem dopustu in tistih za določen čas)? Ali in za koliko ste zmanjšali/povečali število zaposlenih od začetka leta 2011?

Naj najprej povemo, da Apek ni vključen v zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava, vendar se kljub temu drži omejitev zaposlovanja.

V agenciji je poleg direktorja s petletnim mandatom zaposlenih 79 uslužbencev. Od tega je 75 uslužbencev zaposlenih za nedoločen čas, ki se skupaj z direktorjem financirajo iz lastnih sredstev agencije in ne iz proračuna RS.

Dve osebi sta zaposleni za določen čas (2 leti) in sta plačani iz evropskih sredstev. Zaposleni sta bili v letu 2011 in sicer za delo na evropskem projektu SEE Digi.TV, ki ga agencija vodi v okviru Programa za Jugovzhodno Evropo.

Dva uslužbenca pa sta bila avgusta 2011 prerazporejena na Apek z Ministrstva za promet, saj so bile agenciji dodeljene nove pristojnosti. Zaposlena sta za nedoločen čas v novonastalem Področju za železniški promet. Začasno (predvidoma do aprila 2012) se financirata neposredno iz sredstev proračuna (sredstva je ob premestitvi zagotovilo Ministrstvo za promet), potem pa naj bi se tudi to področje financiralo iz lastnih sredstev in ne iz proračuna RS.

Koliko znaša vaš celoten proračun za leto 2012 (vsi prihodki v EUR)? Koliko od vseh prihodkov dobite iz državnega proračuna?
 

Agencija se ne financira iz proračuna RS, pač pa s plačili zavezancev za uporabo radijskih frekvenc, za uporabo številk, za izvajanje poštnih storitev ter s plačili na podlagi obvestila. To pomeni, da se agencija financira s plačili subjektov, za katere opravlja storitve in/ali jih regulira.

Ker je agencija avgusta 2011 dobila tudi pristojnosti za regulacijo storitev v železniškem prometu (prerazporeditev pristojnosti in 2 zaposlenih iz Ministrstva za promet), se bo to področje predvidoma do aprila letošnjega leta financiralo iz proračunskih sredstev. Potem pa naj bi se tudi področje za železnice financiralo na podoben način kot druga področja agencije.

Agencija ocenjuje, da bo zaradi omenjene prerazporeditve v letošnjem letu izjemoma dobila iz proračuna RS približno 107 tisoč EUR. Predviden proračun agencije za leto 2012 znaša približno 5,5 milijona EUR.