Finance: cene za frekvence

Agencija odgovarja novinarju Maticu Cvelbarju.

Iz metodologije izračuna najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načinu njegovega plačila je razvidno, da bi bil priliv v državni proračun ob predlaganem najnižjem znesku za triletno podaljšanje licence za uporabo 900 MHz frekvence, 9,8 milijona evrov. Zanima nas sledeče:

Ali bo 9,8-milijonsko nakazilo na razpolago za dodaten razvoj telekomunikacijskega trga, ali pa bo lahko služilo tudi za recimo izplačilo zaposlenih v javnem sektorju? Kako lahko zagotovite, da bo ta znesek država uporabila za razvoj telekomunikacijskega trga? Kako komentirate, da je omenjena metodologija za podaljšanje licenc za 900 MHz frekvenčni pas zgolj eden izmed vzvodov za dodatno polnjenje vse bolj praznega državnega proračuna? Namreč ob predpostavki, da bi bila licenca za podaljšanje uporabe 900 MHz frekvenčnega pasu nižja, bi operaterji ta denar lahko investirali v infrastrukturo, kar bi občutili predvsem končni uporabniki mobilne telefonije.

Agencija ni pristojna za vodenje državnega proračuna in vprašanj v zvezi s proračunom ne komentira.

Kako lahko trdite, da boste s tem izračunom vzpodbudili operaterje k dodatnim investicijam, kljub temu, da v metodologiji navajate, da je naslednje triletno obdobje na trgu negotovo, ker bo šele leta 2016 izdan tender big bang?

Agencija je pripravila izračun cen za podaljšanje rabe frekvenc na 900MHz ter za napovedan razpis prostih frekvenc na 1800MHz in 2100MHz. Gre za dva različna izračuna za dve različni stvari.

V primeru podaljšanja dovoljenj za rabo frekvenc na 900MHz gre za podaljšanje pravice za uporabo frekvenc (brez dražbe), pri čemer je treba poudariti, da je današnja vrednost spektra na 900 MHz višja, kot je bila ob podelitvi leta 1998, saj velja:
•    da v tem pasu ni več na razpolago prostih frekvenc (leta 1998 so bile proste še frekvence E-GSM);
•    da so predmetne frekvence danes  tehnološko nevtralne in omogočajo naprednejše storitve z večjimi kapacitetami prenosa (npr. LTE, UMTS, WIMAX,..), pred tem pa so bile podeljene zgolj za ponujanje GSM storitev;
•    da podaljšanje dovoljenj na predmetnem frekvenčnem pasu za obdobje podaljšanja pomeni delovanje brez rizika, ki ga sicer prinaša podelitev frekvenc ob razpisu in
•    da je praviloma oprema za uporabo omenjenega frekvenčnega spektra  amortizirana.

V primeru frekvenčnih pasov 1800 MHz in 2100MHz pa agencija pripravlja javni razpis za podelitev prostih frekvenc. Ker želi operaterje spodbuditi k uporabi nezasedenih frekvenc, je predlagala 30 odstotni diskont na izračunano ceno. Agencija meni, da bi operaterji lahko te frekvence uporabili za čim hitrejšo in učinkovitejšo implementacijo tehnologij LTE.

Kako komentirate neuradna mnenja pri obeh operaterjih (Telekom in Simobil), da bo zaradi višje cene za podaljšanje licence prišlo oklestenja investicij v mobilno infrastrukturo in morebiti celo do povišanja cen naročniških paketov, in to zgolj samo za to, da si država prek Apeka "dodatno polni državni proračun"?

Agencija ne komentira poslovnih odločitev operaterjev.

Je pa agencija v dokumentu, na katerega se sklicujete (in je tudi objavljen na spletni strani agencije), izračunala mesečni strošek na uporabnika mobilne telefonije družb Telekom in Simobil, če bi operaterja plačala predlagani znesek. Mesečni strošek znaša 0,14 evra na mesec na uporabnika v obdobju treh let.

Ali ste se pri izračunu višine najmanjšega zneska za podaljšanje ODRF v frekvenčnem pasu 900 MHz namerno zmotili? Če ne, kako je potem lahko prišlo pri takem dokumentu, ki ga je vlada že potrdila, do takšne napake? Ali boste višino najmanjšega zneska ponovno izračunali? Če ja, kdaj bo izračun narejen? Če ne, zakaj ne? Zakaj niste pri preračunavanju oziroma revalorizaciji upoštevali, da je leta 1998 valuta evro že obstajala? Zakaj niste recimo vrednost zneska, ki sta ga TS in Simobil takrat plačala v DEM, takoj preračunali v takratno vrednost evra?

Agencija je v sporočilu za javnost pojasnila, da se je pri revalorizaciji cen pripetila nehotena in nenamerna napaka, ki pa ne vpliva na predlagano ceno, saj je glavno vodilo primerljivost cene s cenami, ki so bile dosežene za takšne frekvence z dražbami po Evropi.

Zakaj sta oba operaterja v teh kriznih časih primorana poravnati strošek za podaljšanje licenc v enkratnem znesku? Zakaj ne na obroke?

Gre za relativno kratko obdobje podaljšanja frekvenc, kar pa seveda ne pomeni, da bo tak model plačila, ki je bil praksa do sedaj, uporabljen tudi v prihodnjih razpisih.

Ali bi po vašem mnenju glede na takšno napako moral nekdo v agenciji nositi odgovornost? Kot je razvidno iz dokumenta, sta metodologijo pripravila N. V. K. in A. K. Ali je Apek pri pripravi tega dokumenta sodeloval tudi s kakšnim zunanjim izvajalcem?

Kot rečeno, je šlo za nenamerno napako pri revalorizaciji, ki je odpravljena. Zunanjih sodelavcev pri pripravi tega izračuna agencija ni angažirala.

Ali se vam zdi, da z omenjeno metodologijo in izračunom zneska za triletno podaljšanje uporabe 900-megaherčnega pasu zasledujete cilje digitalne agende (nižje cene za končne uporabnike in solidna kakovost infrastrukture)? Če ja, kako? Če ne, zakaj ne in kaj boste storili, da jo boste?

Podaljšanje dovoljenj za frekvence na 900 MHz ni vezano na doseganje ciljev digitalne agende. Spodbujanje doseganja ciljev digitalne agende agencija delno zasleduje pri razpisu  prostih frekvenc na 1800 MHz in 2100 MHz, celovito pa bo to obravnavano predvsem ob razpisu frekvenc na 800 MHz, ki je napovedan za prihodnje leto.