Dnevnik: preoblikovanje pošt

Agencija odgovarja novinarki Dnevnika Urški Rus.

1. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da Akos izda soglasje za zaprtje poštnega urada?

Četrti odstavek 4. člena Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 47/10 in 14/17; v nadaljevanju: Splošni akt) določa, da Pošta Slovenije, d. o. o., kot izvajalka univerzalne poštne storitve izpolni zahtevo glede gostote omrežja, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da je v vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije najmanj ena kontaktna točka, ki je organizirana kot pošta ali pogodbena pošta. Drugi pogoj je, da za 95 % prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne presega 4,5 kilometra. Pošta Slovenije, d. o. o., mora pred nameravanim zaprtjem kontaktne točke pridobiti soglasje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija). V ta namen Agenciji posreduje analizo stanja, ki vsebuje natančno analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev, ki jih kontaktna točka pokriva, natančno obrazložene in utemeljene razloge za zaprtje kontaktne točke ter način izvajanja univerzalne poštne storitve v predpisani kakovosti po njenem zaprtju. Pošta Slovenije, d. o. o., mora k analizi stanja priložiti mnenje lokalne skupnosti.

V kolikor sta izpolnjena oba zgornja pogoja in je vloga Pošte Slovenije, d. o. o., popolna (tj. poleg splošnih sestavin vsebuje tudi vse sestavine iz drugega odstavka 6. člena Splošnega akta), Agencija mora izdati soglasje za predlagano zaprtje kontaktne točke. Drugačna odločitev Agencije bi bila nezakonita.  

Po pridobitvi soglasja Agencije, vendar najmanj 45 dni pred zaprtjem kontaktne točke, mora Pošta Slovenije, d. o. o., o datumu zaprtja kontaktne točke in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve v predpisani kakovosti po njenem zaprtju obvestiti vse uporabnike poštnih storitev, ki jih ta kontaktna točka pokriva, in sicer z obvestilom, ki ga nalepi na njen vhod in vloži v vse hišne ter izpostavljene predalčnike.

Glede predpisane gostote omrežja velja izpostaviti tudi izjemo, in sicer peti odstavek 4. člena Splošnega akta omogoča izvajalcu univerzalne poštne storitve, da z analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev (ki temelji na letnem merjenju števila obiskov in števila izvedenih storitev na kontaktni točki, ki je edina pošta ali pogodbena pošta v občini) dokaže, da bi bilo razumnim potrebam uporabnikov poštnih storitev zadoščeno tudi v primeru preoblikovanja kontaktne točke v drugo organizacijsko obliko (npr. v premično kontaktno točko). Tudi v tem primeru zračna razdalja za 95 % prebivalcev Republike Slovenije do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 km, obenem pa morajo biti v celoti izpolnjeni tudi vsi drugi elementi kakovosti univerzalne poštne storitve iz 3. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/2009, 77/2010, 40/2014 - ZIN-B, 81/2015; v nadaljevanju: ZPSto-2).  

2. Koliko besede pri zaprtju poštnega urada ima lokalna skupnost?

Pošta Slovenije, d. o. o., mora kot izvajalka univerzalne poštne vsaki vlogi za zaprtje kontaktne točke priložiti tudi mnenje lokalne skupnosti. Gre za obvezno sestavino vloge, pri čemer Pošta Slovenije, d. o. o., na (bodisi pritrdilno bodisi odklonilno) mnenje lokalne skupnosti ni vezana in je upravičena preoblikovati ali zapreti vse kontaktne točke, ki niso obvezne glede na predpisano kakovost. Namen zahteve po predložitvi mnenja lokalne skupnosti je v tem, da je Pošta Slovenije, d. o. o., tudi formalno zavezana z lokalno skupnostjo vzpostaviti komunikacijo in si prizadevati poiskati rešitev, ki bi v največji meri upoštevala razumne potrebe uporabnikov poštnih storitev v lokalnem okolju, obenem pa bi Pošti Slovenije, d. o. o., omogočala finančno vzdržno izvajanje univerzalne poštne storitve.

3. Ali je kljub pospešenemu zapiranju poslovalnic Pošte Slovenije zagotovljena ustrezna gostota kontaktnih točk z uporabniki poštnih storitev glede na zakonodajo oz. Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve?

Da. Glede na izračune Agencije za 96,4% prebivalcev zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne presega 4,5 kilometra zračne razdalje. Poleg tega Pošta Slovenije d.o.o. izvaja tudi pismonoško pošto, ki ne všteva v kriterij predpisane gostote omrežja (več o tem v odgovorih št. 4 in 5).

4. V katerih delih Slovenije je gostota poštnega omrežja najmanjša? Kateri so kritični kraji?

Agencija pojasnjuje, da se ne glede na zaprtje nekaterih kontaktnih točk, univerzalna poštna storitev izvaja na celotnem območju Republike Slovenije, vsem uporabnikom poštnih storitev je pet delovnih dni tedensko zagotovljen najmanj en sprejem in ena dostava na dom ali v prostore vsake osebe. Zgolj v izjemnih primerih (npr. nevarnost za dostavljavca) so omogočene izjeme od dostave na dom.

Agencija nadalje pojasnjuje, da Pošta Slovenije, d. o. o., v primeru zaprtja kontaktne točke uvede t. i. pismonoško pošto, ki uporabnikom na območju zaprte kontaktne točke omogoča, da poštne storitve opravijo neposredno pri pismonoši, in sicer na lastnem domu. Pismonoška pošta tudi omogoča, da si uporabnik, ki ga ni bilo doma ob prvem poskusu vročitve in mu je bilo puščeno obvestilo o dostavi, naroči ponovno dostavo na dom.

5. Kako na Akosu ustrezno gostoto kontaktnih točk z uporabniki poštnih storitev preverjate v primeru mobilne pošte?

Mobilna oziroma premična pošta je kontaktna točka, a se ne všteva v kriterij predpisane gostote poštnega omrežja skladno s četrtim odstavkom 4. člena Splošnega akta. V kriterij predpisane gostote se vštevajo le kontaktne točke, ki so organizirane kot pošte ali pogodbene pošte.

Agencija v okviru nadzora nad Splošnim aktom ugotavlja, ali je postanek premične kontaktne točke na vnaprej določenem in objavljenem mestu ter ali je njihov delovni čas (za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev) vsak delovni dan nepretrgoma najmanj eno uro, od tega vsaj enkrat tedensko po 16.00 uri, kot to nalagata drugi odstavek 4. člena in tretji odstavek 7. člena Splošnega akta. Agencija potrjuje, da glede na izvedene nadzorne postopke premične kontaktne točke izpolnjujejo predpisane zahteve.

6.  Kako komentirate pospešeno zapiranje poslovalnic Pošte Slovenije, ki ne prinašajo dobička? Kaj kažejo raziskave zadovoljstva slovenskih uporabnikov poštnih storitev?

Agencija lahko komentira zapiranje kontaktnih točk Pošte Slovenije, d. o. o., zgolj z vidika zagotavljanja univerzalne poštne storitve predpisane kakovosti. V tej zvezi Agencija izpostavlja, da je minimalna gostota omrežja predpisana s Splošnim aktom in da je Pošta Slovenije, d. o. o., upravičena zapreti vse kontaktne točke, ki niso obvezne. Agencija pa ne bo dovolila zapiranja kontaktnih točk, v kolikor bi bila z zaprtjem prizadeta predpisana gostota omrežja.

Agencija si v okviru zakonskih pristojnosti prizadeva, da je uporabnikom poštnih storitev zagotovljena čim višja kakovost univerzalne poštne storitve. V nabor univerzalne storitve sodijo:
·    sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
·    sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
·    storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke,
·    prenos pošiljk za slepe in slabovidne.

Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom zagotavlja najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe.

Raziskave zadovoljstva slovenskih uporabnikov poštnih storitev kažejo (povezava: http://www.akos-rs.si/raziskave-o-zadovoljstvu-uporabnikov), da so se v zadnjih letih spremenile potrebe uporabnikov poštnih storitev, in sicer zlasti zaradi prehoda na elektronsko poslovanje, kjer elektronska korespondenca nadomešča pisemske pošiljke. Število izvedenih poštnih storitev upada.

Agencija ugotavlja, da uporabniki v primeru zaprtja pošte kot razlog nezadovoljstva pogosto navajajo posledično otežen dostop do denarnih storitev in plačilnega prometa. Glede na rezultate raziskav o zadovoljstvu s poštnimi storitvami med splošno javnostjo v bil v letih od 2007 do 2015 poglavitni razlog za obisk pošte izvedba denarnih storitev oziroma plačilnega prometa (in ne izvedba poštne storitve). V letu 2017 je bila izvedba denarne storitve oziroma plačilnega prometa razlog za obisk pošte za 36 % anketirancev. Agencija pojasnjuje, da navedene storitve niso poštne storitve niti niso del univerzalne poštne storitve, zato v zvezi z njimi Agencija nima nikakršnih pristojnosti.

7. Ali je delovanje Pošte Slovenije dejavnost javnega pomena?

Pošta Slovenije, d. o. o., izvaja številne dejavnosti. Z odločbo Agencije je bila (nazadnje) leta 2013 imenovana za izvajalko univerzalne poštne storitve za obdobje petih let. Agencija se izreka le o izvajanju univerzalne poštne storitve z vidika javnega interesa. V tej zvezi Agencija pojasnjuje, da se (skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPSto-2) univerzalna poštna storitev zagotavlja v javnem interesu.

8. Ali menite, da je vsem prebivalcem Slovenije - ne glede na geografsko lokacijo -, zagotovljena zadostna kakovost in dostopnost poštnih storitev? Ali menite, da zahteve, ki jih določa Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, zadoščajo za ohranjanje kakovosti in dostopnosti poštnih storitev? Bi bilo po vašem smiselno pogoje za zaprtje poštnega urada zaostriti?

Ker se trg poštnih storitev in potrebe uporabnikov poštnih storitev hitro spreminjajo (zlasti zaradi prehoda na elektronsko poslovanje, kjer elektronska korespondenca nadomešča pisemske pošiljke, obenem pa se krepi spletna trgovina in posledično povečujejo količine paketov), bo Agencija še naprej posebej skrbno spremljala trg ter potrebe prebivalstva, še posebej lokalnih skupnosti. Agencija analizira možnost in potrebe za morebitno dopolnitev obstoječega Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Če se bo izkazalo za potrebno, bo Agencija začela transparenten postopek spremembe Splošnega akta ter bo povabila vse zainteresirane javnosti k podaji predlogov in pripomb.