Dnevnik: mobilno gostovanje, uporabniški spori in razvoj 5G

Agencija odgovarja novinarki Dnevnika Romani Špende.

Za Dnevnikovo prilogo Informacijske tehnologije pripravljam  prispevke na temo mobilnega gostovanja v tujini, nadaljnjega razvoja 5G in pritožb uporabnikov v zvezi z mobilno telefonijo Prosim vas, če mi lahko odgovorite na naslednja vprašanja:

Leto dni je minilo od odprave dodatnih stroškov mobilnega gostovanja v EU. Se je mednarodni promet (govorni in podatkovni) v tem obdobju na račun tega povečal?

Po odpravi dodatnih stroškov mobilnega gostovanja se je po agenciji dostopnih podatkih pospešila rast govornega prometa tako pri klicih, ki so jih naročniki slovneskih mobilnih operaterjev sprejeli ali generirali v tujini, kot tudi pri klicih ki so jih naročniki tujih mobilnih operaterjev prejeli ali generirali v času gostovanja pri slovenskih operaterjih. Rast opravljenih minut govornega prometa glede na enako četrletje predhonega leta je sedaj med 70% in 100%, pred julijem 2017 pa je bila med 10 in 50%. Zaznana je tudi pospešena rast števila poslanih oziroma sprejetih SMS/MMS slovenskih naročnikov v tujini in tujih v Sloveniji.

Podatkovni promet (prenos podatkov pri dostopu do interneta, ne število poslanih SMS ali MMS) je ravno tako zelo narastel. Količina GB, ki so jih pretočili naročniki slovenskih mobilnih operaterjev na gostovanju v tujini je glede na isto četrtletje lanskega leta porastlo za 7-krat, rast števila GB, ki so jih naročniku tujih mobilnih operaterjev porabili v času gostovanja pri slovenskih mobilnih operaterjih, pa je bila približno 6-kratna.

Cena za en gigabajt prenosa podatkov nad določeno količino v državah EU se je v začetku leta s 7,70 znižala na 6 evrov + DDV, do leta 2020 pa bi se postopno morala znižati na 2,50 evra. Je to cenovno ustrezno stroškom ali še vedno previsoka cena?

Končno ceno mobilnega gostovanja je z Uredbo št. 2017/920 določila Evrospka komisija. Cena 2,50 EUR za 1 GB bo veljala od leta 2022.

(glej: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32015R2120, ki določa: v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: "Z učinkom od 15. junija 2017 povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna ponudniku storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja prek tega obiskanega omrežja, ne presega varovalne omejitve 7,70 EUR na gigabajt prenesenih podatkov. Ta najvišja veleprodajna cena se 1. januarja 2018 zniža na 6,00 EUR na gigabajt, 1. januarja 2019 na 4,50 EUR na gigabajt, 1. januarja 2020 na 3,50 EUR na gigabajt, 1. januarja 2021 na 3,00 EUR na gigabajt in 1. januarja 2022 na 2,50 EUR na gigabajt. Brez poseganja v člen 19 ostane 2,50 EUR na gigabajt prenesenih podatkov do 30. junija 2022").

Se morda v prihodnje obeta tudi znižanje zelo visokih cen gostovanja v državah Zahodnega Balkana, ki niso članice EU, kamor pa Slovenci pogosto potujejo? Ali je že bila podana pobuda na ravni EU? Kako operaterji sploh upravičijo visoke cene?

Dne 17. 5 .2018 je bila na vrhu držav Zahodnega Balkana in EU v Sofiji sprejela Strategijo za Zahodni Balkan, ki vsebuje 6 ključnih pobud za regijo, ena izmed njih je tudi znižanje stroškov v EU in znotraj regije.

Cene gostovanja za države izven EU se sicer prosto oblikujejo, zato jih operaterji niso dolžni utemeljevati.

Junijska novost je napoved znižanja cen klicev in sms sporočil iz domače države v države EU od maja 2019. Katere so prednosti nove regulacije?

Napovedana novost pomeni znižanje cen klicev in SMS sporočil za naročnike, ki imajo skelnjeno naročniško razmerje pri operaterju v drugih državah EU (mednarodni klici znotraj EU bodo cenejši). Z navedeno regulacijo bodo naročniki znižali stroške klicev oziroma sporočil do drugih naročnikov znotraj EU. S tem naj bi se okrepil enotni digtalni trg EU.

So uporabniki dobro seznanjeni s cenami in omejitvami in ali je agencija v zvezi s tem dobila tudi pritožbe?

Podatkov o tem, ali so uporabniki dobro seznanjeni s cenami in omejitvami, nimamo, ocenjujemo pa, da so uporabniki dokaj dobro seznanjeni glede njihovih pravic v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi storitvami, ko gostujejo v EU. To lahko sklepamo predvsem na podlagi dejstva, da se po sprejemu uredbe letno število prejetih sporov ni povečalo in ostaja na ravni prejšnjih let.

Nekoliko drugače ocenjujemo sliko glede gostovanja v tretjih državah, kjer beležimo nekaj pritožb in nezadovoljstva končnih uporabnikov z izdanimi računi po zaključku gostovanja.

Agencija sicer obvešča in osvešča uporabnike o mobilnem gostovanju z objavo opozoril, nasvetov in brošur (glej: http://www.akos-rs.si/mobilno-gostovanje-v-eu, http://www.akos-rs.si/koristni-nasveti-in-opozorila, http://www.akos-rs.si/gostovanje-(roaming)-v-eu-po-15-6-2017)

Se operaterji držijo finančne meje zaračunavanja za prenos podatkov v tujem omrežju v višini 61 evrov z DDV, na kar ste uporabnike še posebej opozorili, in ali ste prejeli tudi tovrstne pritožbe?

Agencija posebnih pritožb uporabnikov v zvezi s finančno mejo za prenos podatkov v EU ne beleži.

V zvezi s poročilom o pritožbah končnih uporabnikov glede mobilnega prometa me zanima, katere so najpogostejše in koliko je bilo ugodno rešenih, koliko pa zavrnjenih?

Zadnja leta agencija povprečno prejema okoli 800 vlog končnih uporabnikov za rešitev spora z operaterjem in jih približno toliko vsako leto tudi reši. Običajno med vsemi spori prevladujejo spori v zvezi s storitvami mobilne telefonije. Leta 2017 (http://www.akos-rs.si/letno-porocilo-2017) je bilo sporov v zvezi s storitvami mobilne telefonije 55 odstotkov glede na vse prejete spore (797 vlog).

Agencija vodi podatke glede razlogov za spore le za vse spore skupaj, ne pa tudi posebej za spore v zvezi z mobilnimi storitvami. Najpogostejši razlogi za spore so bili tako v letu 2017 neupravičeno izdani računi (uporabniki storitev niso koristili oziroma jih niso naročili); nasprotovanje plačilu pogodbenih kazni oziroma stroškov, povezanih s prekinitvijo naročniške pogodbe; nepravilni računi (najpogosteje so nepravilno zaračunane količine) ter spori, ki so se nanašali na nedelovanje oziroma slabše delovanje storitev.

Kot ugodno rešene agencija šteje vse spore, ki jih rešimo z ustavitvijo postopka (ker je prišlo do sporazumne rešitve spora) ter spore, ki jih rešimo z ugodilno odločbo. Agencija statistike »ugodno« rešenih zadev ne vodi po posameznih področjih, denimo posebej za mobilne storitve, storitve širokopasovnega interneta itd., tako da vam lahko posredujemo le skupno statistiko. Leta 2017 je agencija v 68% (vseh) primerov dosegla, da sta se operater in končni uporabnik sporazumno dogovorila o rešitvi spora, zato je izdala 554 sklepov o ustavitvi postopka. 24 sporov pa se je končalo z ugodilno odločbo agencije. Tudi za pretekla leta so na voljo statistični podatki v naših letnih poročilih.

Agencija vsako leto predstavi podrobne statistične podatke glede reševanja sporov med operaterji in končnimi uporabniki v svojih letnih poročilih (http://www.akos-rs.si/letna-porocila), pripravlja pa tudi četrtletna poročila
(http://www.akos-rs.si/resevanje-uporabniskih-sporov-cetrtletna-porocila).

Investitorje ste januarja pozvali k prijavi projektov za testiranje tehnologije 5G. Kateri projekti so v pripravi oziroma so že zaživeli in ali bodo prejeli tudi evropska sredstva? Med prijavljenimi operaterji je trenutno samo Telekom. Zakaj po vašem med drugimi ni zanimanja?

Agencija je v podporo 5G projektom zagotovila dele frekvenčnega spektra in tudi že dodelila začasne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ki so namenjene meritvam in testiranju radijske opreme. Nudi tudi pomoč pri vzpostavitvi mednarodnih stikov z evropskimi administracijami.

Po vedenju agencije v Sloveniji potekajo oziroma se pripravljalo naslednji 5G projekti:

• Na podlagi sklepa Vlade RS številka 51002-81/2017/7 z dne 30. 11. 2017 je bil 5. 12. 2017 podpisan Memorandum o soglasju za sodelovanje v pilotnem projektu 5G na področju javne varnosti, zaščite in reševanja med Ministrstvom za javno upravo Republike Slovenije in Ministrstvom za notranje zadeve Madžarske. Vzporedno sta bila sklenjena tudi Memoranduma o soglasju za sodelovanje med Fakulteto za elektrotehniko in madžarsko fakulteto ter agencijo in madžarskim regulatorjem.
• Agencija sodeluje tudi pri prijavi slovenskega projekta "Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov (TRL3-6)", ki ga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, in sicer na prednostnem področju S4, Pametna mesta in skupnosti, podpodročje: varnost.
• Agencija sodeluje pri pripravi projekta ICT-17 EU Obzorje 2020 o 5G regulativi.
• Agencija podpira projekt , ki ga skupaj s tujimi deležniki pripravljajo Telekom Slovenije, Iskratel in PPDR deležniki.
• Po vedenju agencije tudi Elektro Gorenjska sodeluje v dveh projektih, družba BTC pa v enem evropskem razvojnem projektu.

Interes za testiranja je izrazilo več interesentov, nekaterim je agencija že izdala ustrezne odločbe. Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za testiranja že imajo:

• Elektro Gorenjska: 2 x 3 MHz v 700 MHz pasu za M2Mza obdobje 1 leta za območje Gorenjske,
• BTC 2 x 30 MHz v 700 MHz pasu do 31.1.2019 in od 3410 – 3800 MHz za 3 leta za območje BTC.