Dnevnik: APEK in regulacija trga

Agencija odgovarja novinarju Tomažu Modicu.

Ali Apek regulira maloprodajni trg dostopa do interneta in televizijskih storitev, ne nazadnje pa tudi paketno ponudbo, in zakaj ne? Regulacija katerih trgov potem vpliva na operaterje v smislu postavljanja cen za uporabo svojih storitev oziroma na kaj morajo pri tem paziti (v primeru mobilne telefonije škarje cen)?

Agencija v skladu z regulatornim okvirom EU v prvi vrsti regulira veleprodajne storitve, kot so dostop do omrežij ter veleprodajne cene zaključevanja in posredovanja klicev, tako fiksnih kot mobilnih. Z ustrezno veleprodajno regulacijo posredno vpliva na maloprodajni trg s tem, da so cene na veleprodajnem nivoju dostopne in stroškovno naravnane tako, da na trgu lahko delujejo tudi alternativni operaterji. Konkurenčno okolje nato poskrbi za ustrezne maloprodajne ponudbe, saj večje število operaterjev stalno sili v uporabnikom dostopne cene in ustrezno kakovost s tem, da imajo slednji vedno na izbiro alternativnega ponudnika, če s trenutnim niso zadovoljni.

Agencija regulira samo en maloprodajni trg in sicer dostop do javnega telefonskega omrežja na fiksni lokaciji, kjer operaterju s pomembno tržno močjo (OPTM) lahko predpiše obveznosti povezane z regulacijo maloprodajnih storitev. Trenutna obveznost OPTM je prepoved zaračunavanja prekomernih cen in omejevanje konkurence s postavljanjem prenizkih cen in sicer z metodo cenovne kapice za cene naročnin za priključke PSTN, ISDN BA in ISDN PA.

Škarje cen (margin squeeze) so na področju telekomunikacij opredeljene kot prodaja določene maloprodajne storitve s strani OPTM po ceni, ki je nižja od skupnih stroškov te storitve. Obveznost prepoved škarij cen se naloži z namenom, da se zagotovi zadostna razlika med maloprodajnimi in veleprodajnimi cenami. S tem se prepreči, da bi OPTM izrinil konkurenco s trga s postavljanjem previsokih veleprodajnih cen oziroma prenizkih maloprodajnih cen. Hkrati se alternativnim operaterjem zagotovi možnost postavljanja konkurenčnih cen na maloprodajnem trgu.

Dodatek

Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS je kot nacionalni regulator trga elektronskih komunikacij pristojna za izvajanje t.i. ex-ante regulacije na trgu. To pristojnost ji daje regulatorni okvir EU, ki ga sestavlja 5 direktiv ter Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom), ki je te direktive, skupaj z Direktivo o konkurenci, implementiral v nacionalno zakonodajo.

Ex-ante regulacija pomeni obliko vnaprejšnjega določanja pravil delovanja. Običajno se ta regulatorni pristop uporablja na tistih tržnih segmentih, za katere so značilne karakteristike naravnega monopola in kjer nastopajo podjetja, ki lahko s svojo ekonomsko premočjo ovirajo potencialno konkurenco pri vstopu na trg. Na področju elektronskih komunikacij so to običajno bivši nacionalni telekomi. Da bi se preprečila potencialna zloraba tržne moči takih podjetij (ki jih označujemo kot operaterje s pomembno tržno močjo-OPTM), jim je regulator upravičen z odločbo naložiti ustrezne ukrepe oziroma regulatorne obveznosti. Cilj regulatorjih obveznosti je, da se OPTM predpiše, kako mora ravnati v razmerju do drugih operaterjev, predvsem pa, da mora vsakemu zainteresiranemu operaterju dajati na razpolago določene zmogljivosti (npr. omrežne elemente, kolokacijske prostore, jaške, antenske stolpe….) po določenih cenah. Ostala podjetja, ki niso določena kot operaterji s pomembno tržno močjo, tovrstnih obveznosti nimajo in  je njihovo delovanje na trgu načeloma prosto.

Kako agencija regulira OPTM je določeno v IV. Poglavju ZEKom. V istem poglavju je predpisan tudi postopek regulacije, ki poteka v treh korakih.

V prvem koraku agencija izvede ekonomsko analizo trga. V njej opredeli upoštevni trg (upoštevne trge predpiše Evropska Komisija v posebnem Priporočilu, na njegovi podlagi pa jih agencija opredeli v Splošnem aktu, glej 20. člen ZEKom), analizira tržni položaj ter ugotovi, ali ima katero od podjetij na trgu prevladujoč položaj. Če ga ima, v analizi predvidi, kakšni ukrepi bi bili primerni za to, da se premoč takega operaterja omeji oziroma da se prepreči njena zloraba. Pri izdelavi analize agencija sodeluje z Uradom za varstvo konkurence, ki na analizo poda svoje mnenje.   

V naslednjem koraku se opravi javno posvetovanje, v katerem lahko sodeluje vsakdo. Analiza se objavi na spletnih straneh agencije, zainteresirana javnost pa lahko v roku 30 dni da nanjo pripombe oziroma predlaga spremembe (na predloge agencije ni vezana). Ob tem agencija opravi tudi posvetovanje z Evropsko Komisijo in ostalimi evropskimi regulatorji. Ti so upravičeni komentirati analizo in ukrepe, Evropska Komisija pa ima pri tem celo pravico veta: če se z opredelitvijo upoštevnega trga, določitvijo operaterja za OPTM ali s predlaganimi ukrepi ne strinja, lahko od agencije zahteva da analizo spremeni oziroma opravi novo analizo.

V tretjem koraku nato agencija v upravnem postopku izda odločbo, v kateri določi operaterja s pomembno tržno močjo (OPTM) in mu naloži ukrepe, ki jih je predvidela v analizi. Ti so predpisani v zakonu in obsegajo obveznost enakega obravnavanja (24. člen), obveznost zagotavljanja preglednosti (23. člen), obveznost dopustiti dostop do omrežja (26. člen), obveznost cenovnega nadzora  (27. člen) in obveznost ločitve računovodskih evidenc (25. člen). Kot »najostrejši« ukrep je v ZEKom predpisana funkcionalna ločitev (27a in 27b člen), ki pomeni, da mora OPTM del svoje dejavnosti opravljati v ločeni in neodvisni poslovni enoti.

Če se OPTM z odločitvijo agencije ne strinja, lahko zoper odločbo vloži tožbo v upravnem sporu. O njej odloča Upravno sodišče.