Agencija odgovarja novinarki Katarini Fidermuc.
V članku navajam pojasnila vaše agencije v povezavi s podatki o pokritosti države z dostopom do interneta. V pojasnilu z dne 10. 3. 2015 me napotujete na zbirko podatkov o telekomunikacijah pri Gursu.
Bralec (ime smo zakrili zaradi varovanja osebnih podatkov) opozarja, da je v tej zbirki napaka, kar dokazuje s spodnjim dopisom. Iz dopisa Gursa, kakršnega sem dobila tudi sama, izhaja, da je za podatke odgovoren AKOS.
Zakaj je na lokaciji, ki jo navaja bralec, napačno opisana možnost za dostop do interneta? Kje je vzrok za napako?
Podatkovna baza se šele vzpostavlja. Podatke v bazi so posredovali lastniki omrežij, ki jih bodo tudi v prihodnje popravljali ter dopolnjevali, saj je baza živa in dinamična. Agencija trenutno izvaja validacijo in po potrebi nadzor nad pravilnostjo vnesenih podatkov, ki pa so že javno dostopni. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da gre za zelo veliko količino podatkov, saj baza vsebuje preko milijona omrežnih priključnih točk, kar je tudi glavni razlog za pojav začetnih napak. Baza se osvežuje na 3 mesece. Osveževanje v realnem času bi namreč povzročilo velike finančne in logistične obremenitve, še posebej v fazi vzpostavljanja baze.
Zakaj AKOS po dopisu bralca napake v zbirki podatkov ne odpravi? Kakšen postopek je predviden za odpravo takšnih napak v javni zbirki podatkov, ki morajo biti pravilni, ne glede na namen zbirke in predvideno uporabo?
Agencija ne odpravlja napak v bazi, temveč preveri podatke in pozove lastnika omrežja, ki je podatke poročal, da jih popravi. Popravljene podatke lastnik omrežja posreduje preko predpisanega izmenjevalnega podatka Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS), ki podatke pregleda v smislu topološke in atributne kontrole ter jih preko svoje produkcijske baze prepiše v distribucijski del, kjer so prek javnega vpogleda vidni širši javnosti.
Čemu služijo podatki o telekomunikacijah, ki ste stekajo v Gurs, zanje pa je odgovoren AKOS?
Primarni namen je določitev tako imenovanih belih lis po vnaprejšnji določitvi ciljne hitrosti. To pomeni, da na območju belih lis ni primernega širokopasovnega dostopa, kot ga državam članicam določa Digitalna agenda za Evropo in nacionalne strategije. Na belih lisah se lahko z uporabo javnih sredstev gradi odprta širokopasovna omrežja in končnim uporabnikom zagotovi širokopasovni dostop. Smernice za dodelitev državnih pomoči od držav članic zahtevajo tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni preden se potegujejo za sredstva iz EU skladov, in sicer: Mapiranje omrežnih priključnih točk, Strategija informacijske družbe ter Načrt razvoja širokopasovnih omrežij. Slednja dokumenta sta na voljo na spletnih straneh Direktorata za informacijsko družbo (DID) pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Poleg tega bo baza služila podpori odločanja na različnih nivojih, analitiki in posledično primerni regulaciji.
Kot že rečeno, za pravilnost podatkov so odgovorni lastniki omrežij, agencija preverja pravilnost vnesenih podatkov. Preverjanje poteka sistematično. Podatke se v bazo vnaša preko elaboratov operaterjev, ki so prostorsko vezani na posamezno geografsko območje.
Prosim tudi za dodatno pojasnilo k odgovoru, ki ste mi ga posredovali 10. marca, ko mi pojasnjujete, navajam: "Z namenom določanja belih lis oziroma ozemlja RS, ki ni pokrito z omrežjem, ki bi zagotavljalo širokopasovni dostop do interneta, je Direktorat za informacijsko družbo v preteklih letih v sodelovanju z GURS in AKOS delal na projektih mapiranja.
PROSIM VAS, da mi natančneje pojasnite, kaj pomeni projekt mapiranja, katere postopke vključuje in kako ste ga operativno izvajali.
Mapiranje v tem primeru pomeni grafični prikaz prisotnosti posameznih omrežnih priključnih točk v prostorskih bazah. Mapiranje infrastrukture predstavlja zasnovo in vzpostavitev baze omrežnih priključnih točk, pomoč operaterjem pri vnosu podatkov, preverjanje in validacija podatkov, nadzor nad pravilnostjo poročanja ter nadaljnjo uporabo podatkov. Več o mapiranju lahko preberete v mednarodni študiji.
Kot je razvidno iz odgovorov, projekt še poteka. V njem sodeluje več institucij in podjetij (GURS, DID, lastniki omrežij). Agencija je sodelovala pri zasnovi sistema, pripravi sekundarne zakonodaje in v medsebojni komunikaciji med partnerji v projektu.